28.8.2004

Uradni list Evropske unije

C 217/16

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski, vložena dne 1. julija 2004

(Zadeva C-283/04)

(2004/C 217/30)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Hans Støvlbæk in Albert Nijenhuis, je dne 1. julija 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Kraljevini Nizozemski.

Komisija Evropskih skupnosti Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Kraljevina Nizozemska ni izpolnila svojih obveznosti skladno s členoma 56 in 43 ES, da je ohranila nekatere določbe statuta družbe TPG, ki določajo, da ima kapital družbe posebno imensko delnico, ki je v lasti nizozemske države in ki ji daje posebne pravice v zvezi z odobritvijo določenih sklepov, ki jih sprejmejo pristojni organi podjetja;

—	Kraljevini Nizozemski naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Leta 1998 se je Koninklijke PTT Nederland NV razdelila na dve samostojni družbi: na Koninklijke KPN NV (KPN) za telekomunikacijsko dejavnost in TNT POSTGROEP NV (TPG) za logistiko in distribucijo. Kapital družbe TPG je razdeljen na navadne delnice in na prednostne delnice, ob tem pa je del kapitala tudi posebna imenska delnica, s katero so povezane posebne prednostne pravice. Ta posebna delnica je trenutno v lasti Nizozemske.

Na podlagi statuta so z njo povezane posebne pravice, kar zadeva odobritev določenih sklepov, ki jih sprejmejo pristojni organi družbe.

Po mnenju Komisije posebne pravice, povezane s posebno delnico, omejujejo prosti pretok kapitala in pravico do ustanavljanja. Ta posebna pooblastila bi lahko, četudi niso izrecno diskriminatorna, otežila pridobivanje delnic dotičnega podjetja in investitorje iz drugih držav članic odvrnila od naložb v kapital tega podjetja. Posledično bi lahko omenjena pooblastila znatno omejila tudi pravice, ki so navadno povezane z neposrednimi naložbami v TPG. Lahko bi torej ovirala prosti pretok kapitala in s tem predstavljala omejitev pretoka kapitala v smislu člena 56 Pogodbe ES.

Glede na to, da ta posebna pooblastila omogočajo Nizozemski državi nadzor nad poslovanjem in splošno usmeritvijo podjetja, vplivajo tudi na neposredne naložbe, kar bi lahko predstavljalo omejitev pravice do ustanavljanja, ki je določena v členu 43 Pogodbe ES.

Komisija ne prereka, da je dobro delujoči poštni sistem, kar je namen nizozemske vlade, v javnem interesu. Kljub temu pa ugotavlja, da se pravice, povezane s „zlato delnico“, nanašajo tudi na poštne storitve, ki niso določene v Direktivi 97/67/ES kot univerzalne storitve (kot na primer nujna pošta in logistične storitve); take storitve torej ne temeljijo na javnem interesu, ki bi opravičeval omejitve temeljnih svoboščin, določenih v Pogodbi ES. Poleg tega nizozemske oblasti naj ne bi uporabile vseh možnosti, predvidenih v Direktivi 97/67, da bi zagotovile opravljanje univerzalnih poštnih storitev. V tej zvezi Komisija navaja, da je Direktiva 2002/39/ES možnosti držav članic, da uvedejo nadzor in posebne postopke in s tem zagotovijo spoštovanje rezerviranih storitev, celo razširila. Glede na navedeno se zdi uporaba mehanizma posebnega pooblastila v neskladju s postavljenim ciljem. Uporaba posebnih pooblastil, ki imajo naravo diskrecije, ni skladna z zahtevami, ki jih je postavila sodna praksa Sodišča.