10.7.2004

Uradni list Evropske unije

C 179/13

Tožba Davida Rovette proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 24. aprila 2004

(Zadeva T-159/04)

(2004/C 179/25)

Jezik postopka: italijanščina

David Rovetta, ki ga zastopa Maurizio Gambardella, avvocato, je dne 24. aprila 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za nično končno odločbo o imenovanju tožeče stranke v naziv B5/3 z dne 14.05.2003, s katero je bil tudi zavrnjen njen predlog št. D/77/03 za imenovanje v karierni naziv B4;

—	razglasi za nično odločbo, s katero je bila zavrnjena zahteva za dostop do dokumentov Paritetnega odbora za imenovanja, vsebovana v odgovoru na ugovor št. R/563/03;

—	simbolično določi 1 EUR odškodnine za povrnitev nepremoženjske škode, ki jo je tožeča stranka utrpela zaradi izpodbijane odločbe;

—	Komisiji naloži plačilo zneska, do katerega bi bil tožeča stranka upravičena z retroaktivnim učinkom od dneva, ko je nastopila delo, če bi bila takrat imenovana v naziv B4, pri čemer plačilni razred naknadno določi OPI;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

David Rovetta, uslužbenec Generalnega direktorata za davke in carine je po opravljeni poskusni dobi in na podlagi člena 31 Kadrovskih predpisov pri OPI vložil predlog za imenovanje v višji karierni naziv, torej v njegovem primeru B4. V svojem prelogu navaja, da je bil zaposlen tudi za opravljanje del pravnika na Generalnem direktoratu za davke in carine, Enota A3 „Pravne zadeve in nadzor nad uporabo predpisov Skupnosti“.

Po tem, ko je prejela negativni odgovor s strani OPI ter bila imenovana v naziv B5/3, je tožeča stranka vložila ugovor proti tej odločbi po členu 90(2) Kadrovskih predpisov, ki je bil z odločbo zavrnjen.

S tožbo pred Sodiščem prve stopnje tožeča stranka predlaga, da se razglasi za nično navedena odločba o ugovoru ter predhodna odločba o imenovanju, kot tudi odločba o zavrnitvi dostopa do dokumentov Paritetnega odbora za imenovanja.

Tožeča stranka meni, da so navedene odločbe neveljavne zaradi kršitve členov 25 in 31 Kadrovskih predpisov ter sodne prakse Sodišča in Sodišča prve stopnje glede tega vprašanja, kot tudi zaradi bistvenih kršitev postopka, kršitve obveznosti obrazložitve ter kršitve pooblastila za odločanje po prostem preudarku. V zvezi s tem tudi navaja, da v njenem primeru ni bila upoštevana temeljna odločba o imenovanju iz leta 1983, kot spremenjena z odločbo z dne 7. februarja 1996.

Na koncu tožeča stranka opozarja na nelegitimnost sistema pooblastil za imenovanja, ki jih Komisija prenese na OPI, in sicer zaradi kršenja načel sorazmernosti, transparentnosti in dobrega upravljanja.