Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji, vložena dne 5. aprila 2004

(Zadeva C-168/04)

(2004/C 146/03)

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Dr. Barbara Eggers in Dr. Enrico Traversa, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 5. aprila 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Republiki Avstriji.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Ponudniki storitev s sedežem v drugi državi članici so pri napotitvah delavcev državljanov tretjih držav v Avstrijo ovirani s tremi različnimi postopki nadzora pred tremi različnimi avstrijskimi organi. Tako Ausländerbeschäftigungsgesetz, AuslBG (avstrijski Zakon o zaposlovanju tujcev, v nadaljevanju AuslBG) zahteva poleg pridobitve „potrdila o napotitvi za EU“ (EU-Entsendebestätigung) pri regionalni izpostavi organa pristojnega za zaposlovanje (Arbeitsmarktservice) še vizum, ki ga na podlagi FrG (avstrijski Zakon o tujcih, v nadaljevanju FrG) izdajajo pristojni konzulati in postopek za preveritev pogojev za izplačilo plač in delo na podlagi Arbeitsvertragsrechts-Anpassungsgesetz, AVRAG (avstrijski Zakon o prilagoditvi prava delovnih pogodb, v nadaljevanju AVRAG).

I.   Potrdilo o napotitvi za EU (EU-Entsendebestätigung), člen 18(12) do (16) AuslBG

Zahtevanje potrdila o napotitvi za EU na podlagi člena 18(12) do (16) AuslBG ovira prost pretok storitev v Skupnosti.

Poleg potrdila o napotitvi za EU zahtevajo še vizum na podlagi FrG in izvedbo postopka prijave na podlagi AVRAG, kar je nesorazmerno glede na cilje preprečevanja zlorab in varovanja delavcev v Republiki Avstriji.

1.   Preprečevanje zlorab

Avstrijska ureditev krši načelo sorazmernosti, saj se lahko učinkovit nadzor pogojev za napotitev v okviru prostega pretoka storitev zagotovi z manj restriktivnimi ukrepi.

Upravičenemu interesu neke države članice, da preveri pogoje za napotitev državljanov tretjih držav, ki so zaposleni v podjetju, ki opravlja storitve, se lahko ustrezno zadosti z zahtevo po vizumu. Dodaten nadzor, ki je v tem primeru potrdilo o napotitvi za EU, ki ga izda drug organ, ni upravičen.

2.   Spoštovanja pogojev za izplačilo plač in pogojev za delo

Materialna predpostavka člena 18(13), al. 2 AuslBG, na podlagi katere se potrdilo o napotitvi za EU izda le, če se spoštujejo avstrijski pogoji za izplačilo plač in delo na podlagi AVRAG, prav tako vodi do nesorazmernega dvojnega nadzora.

Zahtevanje potrdila o napotitvi za EU in s tem povezan postopek so nesorazmerni glede zasledovanega cilja varstva delavcev, ker Republika Avstrija razpolaga z manj restriktivnimi instrumenti.

Republika Avstrija je Direktivo o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev prenesla v AVRAG, ki predvideva možnost ex post nadzorov, da se preveri ali se predvidene plače tudi dejansko izplačujejo.

3.   Stalni delavci

Zahteva iz člena 18(13), al. 1 AuslBG, ki kot predpostavko za izdajo potrdila o napotitvi za EU zahteva najmanj enoletno zaposlitev ali pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s ponudnikom storitve je popolnoma neutemeljena omejitev prostega pretoka storitev. Cilj preprečevanja zlorab se lahko doseže tudi z manj restriktivnimi ukrepi.

II.   Zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje, člen 10(1), al. 3 FrG

Na podlagi člena 10(1), al. 3 FrG se mora izdaja dovoljenja za prebivanje zavrniti, če je delavec vstopil v državo brez vizuma. Ta predpis preprečuje napotitve tudi takrat, kadar ponudnik storitve dokaže zakonitost, se pravi kadar je že vložil predlog, na podlagi katerega lahko država članica opravi potreben nadzor.

Avtomatična zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje na podlagi člena 10(1), al. 3 FrG je nesorazmerna glede na cilj nadzora predpostavk pravice do prebivanja in jo je treba razglasiti za protipravno.

Avtomatična zavrnitev izdaje vizuma predvidena v členu 10(1), al. 3 FrG v primeru le formalno nezakonitega vstopa v državo, zelo posegajo v svobodo opravljanja storitev, ta pa je zaradi tega za nekatere sektorje storitev iluzorna. Republika Avstrija v trenutnem stanju prava Skupnosti razpolaga z nadzorom pri izdaji vizuma pred vstopom v državo z ravno tako učinkovitim, vendar manj restriktivnim sredstvom za preverjanje ali je državljan tretje države vstopil v državo z namenom opravljanja storitev.