Začasna izdaja
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
LAILE MEDINA,
predstavljeni 15. oktobra 2026(1)
Zadeva C-568/25
Verein für Konsumenteninformation
proti
Universal Versand GmbH
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija))
„ Predhodno odločanje – Varstvo osebnih podatkov – Prodaja potrošnikom na daljavo – Obročno plačilo ali plačilo na podlagi računa (,negotovo plačilo‘) – Ocena verjetnosti neplačila – Oblikovanje profila – Avtomatizirani postopek odločanja – Človekovo posredovanje “
I. Uvod
1. Ti sklepni predlogi se nanašajo na predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija) v zvezi z razlago člena 22 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1, v nadaljevanju: SUVP). Ta predlog je bil vložen v okviru postopka med Verein für Konsumenteninformation, ki je avstrijsko združenje, ki vlaga zastopniške tožbe (v nadaljevanju: Verein), in Universal Versand GmbH, ki je družba za prodajo po pošti. Konkretno se spor nanaša na poslovno prakso družbe Universal Versand, v okviru katere se strankam zavrača možnost izbire nekaterih tako imenovanih „negotovih“ načinov plačila, in sicer „delnih“ plačil in plačil „na podlagi računa“, na podlagi izključno avtomatizirane ocene verjetnosti neplačila teh strank.
2. V času digitalizacije gospodarstva in družbe se ta zadeva v širšem smislu nanaša na težave, ki jih povzroča vse pogostejša avtomatizacija odločitev na enotnem trgu. Nevarnosti take avtomatizacije so znane že dolgo. Stanley Kubrick je na primer izbral alegorijo apokaliptičnega stroja, da bi jih obsodil (Dr. Strangelove, 1964). Zakonodajalca Evropske unije je, ko se je lotil tega temeljnega vprašanja, vodil bolj pragmatičen pristop. Tako je na področju varstva osebnih podatkov namen SUVP varovati posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, pred tveganji izključno avtomatizirane obdelave, ki so med drugim povezana z morebitno nezanesljivostjo podatkov, ki so predmet te obdelave, in nepreglednostjo te obdelave. Zlasti se lahko uresničijo z diskriminacijo ali odločitvami, ki jih je včasih težko razumeti in izpodbijati.(2)
3. V obravnavani zadevi bo moralo Sodišče v kontekstu poslovnih odnosov iz spora o glavni stvari pojasniti pogoje, pod katerimi se uporablja pravica posameznika, določena v členu 22(1) SUVP, da zanj ne velja posamezna odločitev, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi, in tudi obseg tega varstva glede na eno od odstopanj od te pravice, določeno v odstavku 2 tega člena, in sicer odstopanje, ki temelji na nujnosti odločitve za sklenitev ali izvajanje pogodbe.
II. Pravni okvir
A. Pravo Unije
4. V uvodni izjavi 71 SUVP je navedeno:
„Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti pravico, da zanj ne bi veljala odločitev, ki lahko vključuje ukrep, o ocenjevanju osebnih vidikov v zvezi z njim, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi in ima pravne učinke v zvezi z njim ali podobno znatno vpliva nanj, kot so avtomatska zavrnitev spletne prošnje za posojilo [...] brez človekovega posredovanja. Taka obdelava vključuje ‚oblikovanje profilov‘ v kakršni koli obliki avtomatizirane obdelave osebnih podatkov, na podlagi katerih se ocenjujejo osebni vidiki v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti za analizo ali predvidevanje [...] ekonomskega položaja, [...] zanesljivosti ali vedenja […], kadar ustvarja pravne učinke v zvezi z njim ali nanj podobno znatno vpliva. Sprejemanje odločitev na podlagi take obdelave, vključno z oblikovanjem profilov, pa bi moralo biti dovoljeno, kadar [...] je to nujno za sklepanje ali izvajanje pogodbe med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem, ali kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, v to izrecno privolil. V vsakem primeru bi morali za tako obdelavo veljati ustrezni zaščitni ukrepi, ki bi morali vključevati konkretno seznanitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in pravico do osebnega posredovanja, pravico izraziti svoje stališče, pravico dobiti pojasnilo o odločitvi, ki je bila sprejeta po takem ocenjevanju, in pravico do izpodbijanja odločitve. [...]“
5. Člen 4 te uredbe, naslovljen „Opredelitev pojmov“, določa:
„V tej uredbi:
[...]
(4) ‚oblikovanje profilov‘ pomeni vsako obliko avtomatizirane obdelave osebnih podatkov, ki vključuje uporabo osebnih podatkov za ocenjevanje nekaterih osebnih vidikov v zvezi s posameznikom, zlasti za analizo ali predvidevanje […] ekonomskega položaja, [...] zanesljivosti, vedenja [...] tega posameznika;
[...]“
6. Člen 5 navedene uredbe, naslovljen „Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov“, določa:
„1. Osebni podatki morajo biti:
(a) obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki (‚zakonitost, poštenost in preglednost‘);
[...]
(c) ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (‚najmanjši obseg podatkov‘);
[...]
2. Upravljavec je odgovoren za skladnost z odstavkom 1 in je to skladnost tudi zmožen dokazati (‚odgovornost‘).“
7. Člen 6 te uredbe, naslovljen „Zakonitost obdelave“, v odstavku 1 določa:
„1. Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
[...]
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
[...]“
8. Člen 22 SUVP, naslovljen „Avtomatizirano sprejemanje posameznih odločitev, vključno z oblikovanjem profilov“, določa:
„1. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico, da zanj ne velja odločitev, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov, ki ima pravne učinke v zvezi z njim ali na podoben način nanj znatno vpliva.
2. Odstavek 1 se ne uporablja, če je odločitev:
(a) nujna za sklenitev ali izvajanje pogodbe med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem podatkov;
[...]
(c) utemeljena z izrecno privolitvijo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
3. V primerih, navedenih v točkah (a) in (c) odstavka 2, upravljavec podatkov izvede ustrezne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin ter zakonitih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, vsaj pravice do osebnega posredovanja upravljavca, do izražanja lastnega stališča in izpodbijanja odločitve.
[...]“
Avstrijsko pravo
9. Člen 28a Konsumentenschutzgesetz (zakon o varstvu potrošnikov) z dne 30. marca 1979 (BGBl., 140/1979) v različici, ki se uporablja (BGBl. I, 50/2017), določa:
„Zoper tistega, ki pri poslovanju s potrošniki v povezavi s [...] potrošniškimi kreditnimi razmerji […] krši zakonsko zapoved ali prepoved [...] in s tem škoduje splošnim interesom posameznih potrošnikov, se lahko [...] vloži tožba za opustitev.“
Dejansko stanje, postopek v glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
10. Družba Universal Versand svojo dejavnost prodaje po pošti opravlja na avstrijskem trgu, na katerem prejme več deset tisoč naročil na mesec, od tega jih je približno 90 % predmet „negotovih“ plačil. Preden se stranki omogoči uporaba takega načina plačila, družba Universal Versand njeno kreditno sposobnost preveri z avtomatiziranim postopkom. Tako se ta način plačila lahko zavrne na podlagi postopka notranjega ocenjevanja verjetnosti neplačila, za nove stranke pa se zahteva za preverjanje njihove kreditne sposobnosti posreduje tretjemu podjetju. Če to podjetje zadevne stranke ne pozna, se uporaba negotovega plačila zavrne. Kadar je ta stranka navedenemu podjetju znana, so možni trije scenariji, od katerih je vsak označen z drugačno barvo. V primeru rdeče barve se „negotovo“ plačilo avtomatsko zavrne, v primeru rumene pa uslužbenec družbe Universal Versand opravi preverjanje v podatkovni zbirki. V primeru avtomatske zavrnitve lahko stranka zahteva ročno preverjanje avtomatizirane odločitve ali izpodbija to odločitev.
11. Predmet spora o glavni stvari je kolektivna tožba, ki jo je vložilo združenje Verein, ki meni, da se s prakso, opisano v prejšnji točki teh sklepnih predlogov, sistematično krši člen 22 te uredbe. Nasprotno pa družba Universal Versand trdi, da se člen 22 SUVP ne uporablja, ker odločitev, da se zadevnim strankam ne dovoli uporaba negotovega plačila, nima pravnih učinkov v zvezi z njimi niti na podoben način nanje znatno ne vpliva. Vsekakor je taka odločitev nujna za sklenitev ali izvajanje pogodbe, v skladu s tem, kar določa člen 22(2)(a) navedene uredbe.
12. Landesgericht Salzburg (deželno sodišče v Salzburgu, Avstrija) je tožbo združenja Verein zavrnilo. Oberlandesgericht Linz (višje deželno sodišče v Linzu, Avstrija) je prav tako zavrnilo pritožbo, ki jo je vložilo to združenje. Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče), ki je predložitveno sodišče, pri katerem je združenje Verein vložilo revizijo, se sprašuje o razlagi člena 22 te uredbe.
13. Na prvem mestu, predložitveno sodišče sprašuje o uporabi člena 22(1) SUVP in, natančneje, o razlagi tretjega pogoja iz te določbe, ki se nanaša na to, da ima odločitev, ki temelji na avtomatizirani obdelavi, pravne učinke za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali na podoben način nanj znatno vpliva. Ugotavlja, da bi bilo v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, mogoče šteti, da taka odločitev ne vpliva na pravni status zadevne stranke in da ne določa vzpostavitve pravnega razmerja z njo. Vendar bi bilo mogoče trditi tudi, prvič, da se z isto odločitvijo določi, ali in kako je mogoče skleniti ali spremeniti pogodbo, in drugič, da lahko izbira nekaterih načinov plačila vpliva na ekonomske ali osebne interese te stranke v smislu sodbe SCHUFA Holding in drugi (Kreditno točkovanje).
14. Na drugem mestu, če bi se člen 22(1) te uredbe uporabljal, predložitveno sodišče ugotavlja, da bi bilo torej treba preveriti, ali je mogoče uporabiti izjemo iz odstavka 2(a) tega člena. Sprašuje se, ali mora biti ugotovitev nujnosti odločitev, kot so te iz postopka v glavni stvari, odvisna od morebitnega obstoja objektivne povezave med avtomatizirano oceno kreditne sposobnosti zadevne stranke in konkretnim predmetom prodajne pogodbe.
15. Na tretjem mestu, predložitveno sodišče meni, da besedilo člena 22(2)(a) navedene uredbe ni jasno, in se sprašuje, ali ga je treba razlagati tako, da je izvajanje zadevne pogodbe odvisno od sprejetja „avtomatizirane odločitve“ ali zgolj od neke odločitve, da se utemelji neuporaba odstavka 1 tega člena.
16. V teh okoliščinah je Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je treba člen 22(1) [SUVP] razlagati tako, da ima odločitev družbe za prodajo po pošti, da ne sprejema načinov plačila ‚delno plačilo‘ ali ‚plačilo na podlagi računa‘, ki ju je pri naročilu izbrala stranka, vendar pa bi sklenila poslovno razmerje s stranko, če bi izbrala način plačila ‚kreditna kartica‘ ali način plačila ‚PayPal‘, pri čemer ta odločitev temelji izključno na avtomatizirani oceni verjetnosti neplačila stranke, ki se po avtomatski poizvedbi pridobi od bonitetne agencije v obliki odgovora, da jim stranka ni poznana, ali ki se – če gre za stranko, ki je poznana – pridobi tako, da se opravi interna ocena kreditne sposobnosti, s katero se ugotovi, da stranka nima zadostne kreditne sposobnosti, ‚pravne učinke‘ za stranko ali ‚na podoben način […] znatno vpliva‘ nanjo, če se s to odločitvijo ne zavrne naročila samega po sebi, temveč se stranki le sporoči, da lahko plača samo na načina, ki ju je določil trgovec na daljavo?
Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:
2. (a) Ali je treba člen 22(2)(a) SUVP razlagati tako, da je za vprašanje, ali je odločitev družbe za prodajo po pošti, ki temelji na avtomatizirani oceni verjetnosti neplačila potencialne stranke, kot je opisana v prvem vprašanju za predhodno odločanje, ‚nujna‘ za sklenitev pogodbe med stranko in družbo za prodajo po pošti, bistveno, da sta namen pogodbe, ki se sklene s stranko, in ocena verjetnosti neplačila stranke neposredno vsebinsko povezana?
(b) Ali morajo biti zbrane vrste podatkov – bodisi vsaka posamezno bodisi v kombinaciji – za to, da se lahko šteje, da je odločitev nujna v skladu s členom 22(2)(a) SUVP, objektivno primerne za oceno verjetnosti neplačila?
Ali mora družba za prodajo po pošti ali stranka zatrjevati in dokazati, katere vrste podatkov so bile konkretno zbrane za oceno verjetnosti neplačila in da so te vrste podatkov bodisi vsaka posamezno bodisi v kombinaciji objektivno primerne za oceno verjetnosti neplačila?
Če je odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen:
3) Ali je treba člen 22(2)(a) [SUVP] razlagati tako, da je za sklenitev ali izvajanje pogodbe nujno prav avtomatizirano sprejemanje odločitev upravljavca?
Če je odgovor na [to vprašanje] pritrdilen:
(a) Ali je treba člen 22(2)(a) SUVP razlagati tako, da je odgovor na vprašanje, ali je odločitev družbe za prodajo po pošti, kot je opisana v prvem vprašanju za predhodno odločanje, nujna za sklenitev pogodbe, odvisen od tega, ali bi lahko odločitev o odobritvi ali zavrnitvi želenega načina plačila, ki se sprejme avtomatizirano, z razumnim naporom sprejeli tudi ljudje? Kako pomembna sta pri tem število naročil, ki jih prejme družba za prodajo po pošti, in tipično pričakovanje strank pri spletnem naročanju, da bodo takoj obveščene o tem, ali družba za prodajo po pošti sprejema način plačila, ki so ga izbrale?“
Presoja
17. Člen 22 SUVP določa načelno prepoved, potrjeno v odstavku 1 tega člena, v skladu s katero ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da zanj ne velja odločitev, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi in ima pravne učinke v zvezi z njim ali na podoben način nanj znatno vpliva. Za to prepoved veljajo izjeme iz odstavka 2 navedenega člena, ki se uporabljajo ob upoštevanju omejitev iz odstavkov 3 in 4 navedenega člena. Čeprav so glavni cilji, ki jim sledi člen 22 te uredbe, zlahka razumljivi, pa so načini njegovega konkretnega izvajanja ob upoštevanju neopredeljenosti nekaterih v njem navedenih pojmov manj očitni.(3)
18. Vprašanja predložitvenega sodišča se nanašajo hkrati na pogoje za uporabo prepovedi iz člena 22(1) navedene uredbe (prvo vprašanje) in na eno od odstopanj od te prepovedi, in sicer na to, da je odločitev nujna za sklenitev ali izvajanje pogodbe, kot je določeno v členu 22(2)(a) te uredbe (drugo in tretje vprašanje).
Uporaba prepovedi iz člena 22(1) SUVP (prvo vprašanje)
19. Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 22(1) SUVP razlagati tako, da ima v okviru prodaje po pošti odločitev o izključitvi možnosti stranke, da izbere nekatere načine plačila, sprejeta zgolj na podlagi avtomatizirane ocene verjetnosti neplačila te stranke, pravne učinke v zvezi z navedeno stranko ali na podoben način nanjo znatno vpliva.
20. Kot sem navedla že v točki 17 teh sklepnih predlogov, je iz besedila člena 22(1) SUVP razvidno, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da zanj ne velja odločitev, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov, ki ima pravne učinke v zvezi z njim ali na podoben način nanj znatno vpliva. Za utemeljitev uporabe prepovedi iz te določbe morajo biti torej izpolnjeni trije kumulativni pogoji. Prvič, za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, mora veljati „odločitev“. Drugič, ta odločitev mora „temelji[ti] zgolj na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov“, in tretjič, imeti mora „pravne učinke v zvezi z [zadevno osebo] ali na podoben način nanj[o] znatno vpliva[ti]“.
21. Vprašanja predložitvenega sodišča se nanašajo le na tretjega od teh pogojev, zato je treba določiti okoliščine, v katerih ima lahko odločitev, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, pravne učinke v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali na podoben način nanj znatno vpliva. Ker ni napotitve na nacionalno pravo držav članic, menim, da je ta pojem avtonomen pojem prava Unije, ki ga je treba na ozemlju Unije razlagati enotno v skladu z običajnim pomenom zadevnega izraza v vsakdanjem jeziku ter ob upoštevanju konteksta, v katerega je navedeni pojem umeščen, in ciljev, ki se uresničujejo z navedeno določbo.(4)
22. Kar zadeva, prvič, običajni pomen uporabljenih izrazov, ugotavljam, da se tretji pogoj iz člena 22(1) SUVP nanaša na dva samostojna položaja, ločenima z veznikom „ali“. Tako se nanaša na odločitve, ki bi lahko imele „pravne učinke“ v zvezi z neko osebo ali bi lahko „na podoben način nanj[o] znatno vpliva[le]“. Za uporabo prepovedi zadostuje, da je podan eden od teh dveh položajev.
23. Glede prvega položaja, in sicer položaja, v katerem ima odločitev „pravne učinke“, menim, da se nanaša na zmožnost te odločitve, da spremeni pravice ali obveznosti osebe, in sicer, kar zadeva njihovo bistvo ali izvajanje.
24. Kar zadeva drugi položaj, je najprej pomembno, ali to vpliva na posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kar pomeni konkreten, in ne le abstrakten vpliv zadevne odločitve na položaj tega posameznika. Dalje, upoštevati je treba „znatno“ naravo teh učinkov, ki presega pravno sfero. Čeprav je pomen tega izraza v francoskem jeziku dvoumen, pa je v drugih jezikovnih različicah SUVP, na primer v angleščini („significantly“), španščini („significativamente“) ali latvijščini („ievērojami“), v katerih napotuje na pomembnost pojma, ki ga opredeljuje, jasen.(5) Učinki zadevne odločitve morajo torej doseči določen prag, da se sproži varstvo, ki ga zagotavlja člen 22(1) te uredbe, kar izključuje zgolj postranski ali obrobni vpliv. Nazadnje, poleg tega količinskega vidika je v uporabljeni formulaciji določeno, da mora odločitev „na podoben način“ vplivati na posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, s čimer se uvaja element primerljivosti z merilom „pravnih učinkov“, kar zadeva posledice take odločitve za položaj tega posameznika. Vpliv te odločitve mora biti torej vsaj podoben vplivu, ki bi izhajal iz spremembe ali odprave pravice ali obveznosti.(6)
25. Drugič, v zvezi s kontekstom sta v uvodni izjavi 71 navedene uredbe navedena konkretna primera položajev, v katerih je treba šteti, da ima odločitev pravne učinke v zvezi s posameznikom ali da nanj znatno vpliva, ne da bi se pri tem razlikovalo med tema oblikama učinkov. V navedenih dveh položajih gre za avtomatsko zavrnitev spletne prošnje za posojilo in prakse zaposlovanja prek spleta brez osebnega posredovanja.
26. Nazadnje, tretjič, v zvezi z zastavljenimi cilji je cilj SUVP zlasti zagotoviti visoko raven varstva temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, zlasti pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v členu 16 PDEU, kot temeljna pravica pa zagotovljena v členu 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.(7) Ti elementi so navedeni v členu 1 SUVP.
27. Glede na vse navedeno je treba ugotoviti, ali lahko okoliščine, kot so te, ki jih je opisalo predložitveno sodišče, in sicer zavrnitev stranki, da bi lahko uporabila nekatera plačilna sredstva, po avtomatiziranem preverjanju njene kreditne sposobnosti, bodisi neposredno spremenijo pravice ali obveznosti te stranke bodisi dovolj konkretno in pomembno vplivajo na njen položaj, da je ta vpliv podoben taki spremembi. V zvezi s tem je Sodišče že v sodbi SCHUFA Holding in drugi (Kreditno točkovanje) navedlo, da kadar avtomatizirana izdelava verjetnostne ocene, ki temelji na analizi osebnih podatkov posameznika, skoraj sistematično privede do tega, da mu banka zavrne odobritev posojila, ima to na tega posameznika vsaj znatno podoben vpliv kot pravni učinki.(8)
28. V tem kontekstu se je treba vprašati, ali ima v obravnavanem primeru zavrnitev odobritve nekaterih plačilnih sredstev potrošniku zanj podobne ali primerljive učinke kot zavrnitev odobritve posojila. Čeprav mora predložitveno sodišče presoditi konkretne učinke take zavrnitve v pravnem in dejanskem okviru spora, ki poteka pred njim, pa mu mora Sodišče zagotoviti vsa potrebna navodila, da ga usmerja pri tej presoji.(9)
29. Zato se postavlja zlasti vprašanje, ali so pravne okoliščine obravnavane zadeve podobne okoliščinam, v katerih je bila izdana sodba SCHUFA Holding in drugi (Kreditno točkovanje), kar bi upravičevalo uporabo spoznanj, ki jih je mogoče izpeljati iz te sodbe, za pogodbe, kot so te, ki so predmet postopka v glavni stvari. V zvezi s tem se v Uniji Direktiva 2008/48/ES(10) nanaša prav na potrošniške kreditne pogodbe. Vendar bi lahko ta direktiva v skladu s členom 2(2)(f)(11) in glede na elemente iz spisa, ki je na voljo Sodišču, s svojega področja uporabe izključevala pogodbe, kakršne so te v postopku v glavni stvari, s čimer bi preprečila vzpostavitev neposredne analogije med zadevnimi pogodbami in potrošniškimi kreditnimi pogodbami, primerljivimi s tistimi, ki so bile obravnavane v sodbi SCHUFA Holding in drugi (Kreditno točkovanje).
30. Vendar je treba še poudariti, da je v Direktivi (EU) 2023/2225(12), ki se ratione temporis ne uporablja za spor o glavni stvari,(13) v uvodni izjavi 15 pojasnjeno, da so se nekatere države članice v okviru Direktive 2008/48 odločile uporabiti to direktivo za področja, ki niso zajeta v njeno področje uporabe, da bi izboljšale raven varstva potrošnikov. Zato je Republika Avstrija v upoštevnem obdobju lahko menila, da pogodbe, kakršne so te, ki so predmet postopka v glavni stvari, spadajo na področje uporabe Direktive 2008/18 in da so podobne kreditnim pogodbam, kakršne so te iz sodbe SCHUFA Holding in drugi (Kreditno točkovanje). Vsekakor ni Republiki Avstriji nič preprečevalo, da pogodbe, ki vsebujejo negotova plačila, opredeli kot kreditne pogodbe. Spoznanja iz sodbe SCHUFA Holding in drugi (Kreditno točkovanje) se torej smiselno uporabljajo.
31. Tudi če ne bi bilo tako, bi lahko nemožnost uporabe nekaterih plačilnih sredstev zaradi odločitve, ki temelji na popolnoma avtomatizirani oceni kreditne sposobnosti potencialnih strank, tem strankam odvzela možnost sklenitve prodajne pogodbe, če ob sklenitvi pogodbe ne morejo plačati prodajne cene s plačilnimi sredstvi, ki bi se od njih dejansko zahtevala. V takem primeru bi se te stranke torej znašle v podobnem položaju kot stranke v zadevi, v kateri je bila izdana sodba SCHUFA Holding in drugi (Kreditno točkovanje), ker je ta položaj podoben zavrnitvi prošnje za posojilo in ker lahko povzroči, da pogodbe ni mogoče skleniti.
32. Glede na vse navedeno predlagam, naj se na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba člen 22(1) SUVP razlagati tako, da ima v okviru prodaje po pošti odločitev o izključitvi možnosti stranke, da izbere nekatere načine plačila, sprejeta zgolj na podlagi avtomatizirane ocene verjetnosti neplačila te stranke, pravne učinke v zvezi z navedeno stranko ali vsaj na podoben način nanjo znatno vpliva, če lahko prepreči sklenitev zadevne prodajne pogodbe.
Uporaba izjeme iz člena 2(2)(a) SUVP (drugo in tretje vprašanje)
33. Drugo in tretje vprašanje se nanašata na pogoje, pod katerimi je mogoče sprejeti posamezno odločitev, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi, na podlagi odstopanja iz člena 22(2)(a) SUVP, ki zadeva nujnost sklenitve ali izvajanja pogodbe. Natančneje, drugo vprašanje se nanaša na presojo „nujnosti“ take odločitve, namen tretjega vprašanja pa je ugotoviti, ali je treba to „nujnost“ določiti glede na sprejetje odločitve kot take ali izključno odločitve, ki temelji na avtomatizirani obdelavi osebnih podatkov.
34. Najprej je koristno opozoriti, na prvem mestu, na kontekst, v katerega se umeščajo ta vprašanja. Prepoved iz člena 22(1) te uredbe prispeva k uresničevanju splošnega cilja varstva osebnih podatkov posameznikov, ki mu sledi navedena uredba in na katerega sem opozorila že v točki 26 teh sklepnih predlogov. Možnost morebitnega sprejetja take odločitve, ki izhaja iz člena 22(2) navedene uredbe, v bistvu pomeni odstopanje od te prepovedi in jo je zato treba tako kot vsako odstopanje razlagati ozko.(14)
35. Na drugem mestu, družba Universal Versand trdi, da v obravnavanem primeru uporaba avtomatiziranih odločitev koristi predvsem potrošnikom, ki lahko tako prejmejo skoraj takojšen odgovor glede načinov plačila, ki jih lahko imajo na voljo in ki lahko eventualno zajemajo negotova plačilna sredstva. Čeprav vidim korist, ki jo zagotavlja pozitivna odločitev, pa je ta manj očitna, če je odločitev negativna. V tej zadevi se tako postavlja vprašanje uskladitve med poslovnimi interesi podjetij in celo nekaterih potrošnikov ter varstvom osebnih podatkov.
Drugo vprašanje
36. Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 22(2)(a) SUVP razlagati tako, da kadar družba za prodajo po pošti sklene pogodbo s stranko, prvič, je treba ugotoviti obstoj objektivne povezave med predmetom te pogodbe in avtomatizirano oceno verjetnosti neplačila stranke, da bi bilo mogoče ugotoviti, ali je taka avtomatizirana ocena nujna za izvajanje navedene pogodbe, ter drugič, morajo biti zbrani podatki objektivno primerni za izvedbo te ocene in je treba pojasniti, kateri so bili ti podatki in zakaj so bili zbrani. V zvezi s tem se predložitveno sodišče sprašuje, ali dokazno breme nosi družba za prodajo po pošti ali stranka.
– Avtomatizirana obdelava podatkov je „nujna za izvajanje pogodbe“
37. Člen 22(2)(a) SUVP določa eno od odstopanj od uporabe odstavka 1 tega člena, iz katerega lahko izhaja možnost sprejetja posamezne odločitve, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi osebnih podatkov. To izključitev upravičuje nujnost sprejetja odločitve za sklenitev ali izvajanje pogodbe, predložitveno sodišče pa se sprašuje, ali je presoja take nujnosti odvisna od obstoja objektivne povezave med to odločitvijo in predmetom zadevne pogodbe.
38. Ta uredba za opredelitev pojma „nujn[ost avtomatizirane odločitve] za sklenitev ali izvajanje pogodbe“ ne napotuje na nacionalno pravo držav članic. Zato je treba na podlagi sodne prakse, navedene v točki 21 teh sklepnih predlogov, na eni strani šteti, da gre za avtonomen pojem prava Unije, in na drugi strani določiti njegov pomen z uporabo iste metode.
39. Prvič, v zvezi z običajnim pomenom tega pojma je Sodišče že poudarilo, da pridevnik „nujen“ napotuje na to, kar se zahteva ali je nujno potrebno za dosego danega cilja.(15)
40. Drugič, kar zadeva kontekst, poglavje II SUVP, naslovljeno „Načela“, določa obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati vsi naslovniki te uredbe. To poglavje vsebuje člen 6, naslovljen „Zakonitost obdelave“, katerega odstavek 1(b) določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je „potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“. Sodišče je menilo, da mora biti za izpolnitev tega pogoja zadevna obdelava podatkov objektivno nujna za uresničitev namena, ki je sestavni del pogodbene dajatve, namenjene posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, kar pomeni, da mora biti upravljavec zmožen dokazati, zakaj glavni predmet pogodbe ne bi mogel biti dosežen brez zadevne obdelave. Pojasnilo je, da mora biti obdelava osebnih podatkov bistvena za pravilno izvajanje pogodbe in da zato ni drugih praktičnih rešitev, ki bi manj posegale v pravice.(16)
41. Tako pravni test, ki se uporabi za ugotovitev, ali je obdelava podatkov nujna za sklenitev ali izvajanje pogodbe, zajema preverjanje, ali je ta obdelava podatkov nujna za uresničitev glavnega predmeta pogodbene obveznosti, tako da predvidenih obveznosti ni mogoče izpolniti brez te obdelave. To pomeni, da se je treba prepričati, da ne obstajajo druge praktične rešitve, ki bi manj posegale v varstvo podatkov, ki bi omogočale izpolnitev teh obveznosti.
42. Menim, da je te preudarke mogoče prenesti na razlago člena 22(2)(a) SUVP, saj njegovo besedilo, ki je skoraj enako besedilu člena 6(1)(b) navedene uredbe, upravičuje, da se pojem „nujnosti za izvajanje pogodbe“, ki je naveden v vsakem od njiju, razlaga podobno. Ker namreč v navedeni uredbi ni nobene navedbe v tem smislu, bi bilo v nasprotju s sistematiko SUVP, če bi se pojmi, ki so v njej navedeni z enakim besedilom, razlagali drugače.(17) Logika te uredbe poleg tega to razlago krepi, saj merila „nujn[osti] za izvajanje pogodbe“ ni mogoče presojati v skladu s pragom zahtev, ki bi bil drugačen glede na to, ali je njegov namen upravičiti bodisi zakonitost obdelave osebnih podatkov (člen 6(1)(b) SUVP) bodisi zakonitost sprejetja avtomatizirane posamezne odločitve (člen 22(2)(a) te uredbe), čeprav je težava, ki jo predstavlja tako sprejetje glede na navedeno uredbo, prav v tem, da temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi osebnih podatkov.(18)
43. Tretjič, cilji navedene uredbe, na katere je bilo opozorjeno že v točki 26 teh sklepnih predlogov, potrjujejo to razlago, ki omogoča strogo omejitev možnosti odstopanja od prepovedi sprejemanja avtomatizirane posamezne odločitve iz člena 22(1) SUVP.
44. Glede na preudarke iz točk od 38 do 43 teh sklepnih predlogov je sprejetje posamezne odločitve, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi podatkov, mogoče upravičiti na podlagi člena 22(2)(a) SUVP le, če prestane pravni test, podoben tistemu, ki je opisan v točki 41 teh sklepnih predlogov. Prva faza tega testa pa je ugotoviti, ali je sprejetje take odločitve objektivno nujno za uresničitev glavnega predmeta zadevne pogodbe. Tako ta faza zajema prav iskanje obstoja nujne povezave med to odločitvijo in uresničitvijo predmeta te pogodbe. Zato je dokaz obstoja neposredne objektivne povezave med predmetom pogodbe, ki jo je treba skleniti, in sprejetjem avtomatizirane posamezne odločitve nujen pogoj za to, da se lahko ugotovi, da je ta odločitev nujna za sklenitev ali izvajanje te pogodbe. Vendar ta nujni pogoj ne zadostuje, ker je treba prestati tudi drugo fazo upoštevnega testa, v kateri se ugotavlja, da za dosego enakega rezultata ni mogoča druga rešitev, ki bi manj posegala v pravice.
45. V obravnavanem primeru je iz pojasnil predložitvenega sodišča razvidno, da je predmet pogodb iz postopka v glavni stvari prenos lastninske pravice na potrošniškem blagu s strani družbe za prodajo po pošti na stranke v zameno za plačilo cene zadevnega blaga. Namen uporabe odločitve, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi osebnih podatkov, je prepričati se o kreditni sposobnosti teh strank, da se jim ponudi ustrezno plačilno sredstvo.
46. Glede na vse navedeno bi bilo mogoče šteti, da je namen sprejetja odločitve, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi osebnih podatkov, uresničiti predmet pogodb, kakršne so te iz postopka v glavni stvari. Da pa bi se to preverilo, bo vseeno treba ugotoviti, ali je namen dajanja na voljo primernega plačilnega sredstva zagotoviti pravilno izpolnitev te pogodbene obveznosti(19) in ali bi bila presoja te primernosti odvisna od avtomatizirane ocene kreditne sposobnosti zadevne stranke, ki je ne bi bilo mogoče izvesti z rešitvijo, ki bi manj posegala v pravice. Iz tega bi namreč izhajalo, da sta sklenitev ali izvajanje take pogodbe in s tem uresničitev njenega predmeta konkretno odvisna od te ocene. Vendar mora predložitveno sodišče preveriti, prvič, ali je res tako, in drugič, ali je taka avtomatizirana obdelava primerno sredstvo za dosego tega cilja. To sodišče bo moralo svojo presojo opreti zlasti na elemente, ki so predmet drugega dela drugega vprašanja za predhodno odločanje.
– Narava zbranih podatkov in razdelitev dokaznega bremena
47. Predložitveno sodišče želi v bistvu izvedeti, ali mora biti ob sprejetju odločitve, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi osebnih podatkov na podlagi člena 22(2)(a) SUVP, ta obdelava omejena na podatke, ki so objektivno primerni za uresničitev predmeta pogodbe, in ali dokazno breme glede te primernosti nosi upravljavec ali posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki.
48. Na prvem mestu, kar zadeva primernost podatkov, izbranih za avtomatsko obdelavo za namen sklenitve ali izvajanja pogodbe, se mi zdi, da je vprašanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, mogoče razlagati na dva načina glede na preudarke, na katerih temelji. Na eni strani se zdi, da se to sodišče sprašuje o količinskem obsegu podatkov, ki so lahko predmet take obdelave. Na drugi strani bi bilo mogoče vprašanja navedenega sodišča, gledano bolj vsebinsko, razumeti tudi tako, da se nanašajo na primernost teh podatkov za uresničitev namena te obdelave.
49. Prvič, kar zadeva količinski obseg podatkov, ki se lahko upoštevajo pri sprejetju avtomatiziranih odločitev, kakršne so te, ki so predmet postopka v glavni stvari, je treba poudariti, da je treba pri teh odločitvah spoštovati načela iz člena 5 SUVP, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov in se uporabljajo kumulativno. Med temi načeli je tako imenovano načelo „najmanjšega obsega podatkov“, iz katerega izhaja, da morajo biti osebni podatki „ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo“.(20) Tako upravljavec „ne sme na splošno in brez razlikovanja zbirati osebnih podatkov in […] se mora vzdržati zbiranja podatkov, ki niso nujno potrebni za namene obdelave“. Poleg tega iz člena 25 te uredbe izhaja, da mora upravljavec izvesti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se privzeto obdelajo samo osebni podatki, ki so potrebni za vsak posamezen namen obdelave.(21)
50. Iz sodne prakse Sodišča je torej mogoče sklepati, da mora upravljavec zbirati in uporabljati le podatke, ki so objektivno primerni in nujno potrebni za uresničitev namena obdelave osebnih podatkov. Zato bo moralo predložitveno sodišče v postopku v glavni stvari preveriti, ali so vsi podatki, ki se zbirajo in obdelujejo, nujni za oceno kreditne sposobnosti zadevnih strank.
51. Drugič, kar zadeva zmožnost podatkov, ki so bili predmet avtomatizirane obdelave, za uresničitev namena te obdelave, se lahko postavlja vprašanje, ali lahko opustitev nekega podatka ali uporaba nekega podatka namesto drugega odločilno in po potrebi potencialno problematično vpliva na oceno, ki temelji na navedeni obdelavi. Odgovor na to vprašanje izhaja tudi iz razlage načela „najmanjšega obsega podatkov“ v delu, v katerem ima to načelo kvalitativno razsežnost, ki se nanaša na ustreznost in relevantnost obdelanih podatkov, to je prav na njihovo zmožnost za uresničitev namenov, ki so utemeljevali to obdelavo.
52. Vendar poleg teh splošnih preudarkov ugotavljam, da SUVP ne vsebuje navedb o merilih, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je podatek „ustrezen“ in „relevanten“. V zvezi s tem je Sodišče pojasnilo le, da če podatki izpolnjujejo prva dva pogoja, se z njimi lahko dosežejo nameni zadevne obdelave in a fortiori uresniči cilj te obdelave.(22) To je po mojem mnenju mogoče logično pojasniti z zelo raznolikimi položaji, ki so zajeti, in potrebnim manevrskim prostorom, ki ga morajo države članice imeti pri uporabi teh načel. Poleg tega, čeprav je namen SUVP urejati vprašanja, ki so neposredno povezana z obdelavo podatkov, je preverjanje zahtev po ustreznosti in relevantnosti glede na namen obdelave odvisen od preučitve drugih sektorskih predpisov, s katerimi je mogoče pojasniti ali natančneje opredeliti razmerje med obdelanimi podatki in zastavljenim ciljem.
53. Tako bi lahko v primeru, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, vprašanje ocene kreditne sposobnosti stranke in elementov, ki jih je treba – ali ne – upoštevati za ugotovitev te kreditne sposobnosti, spadalo na primer bodisi na področje predpisov Unije o potrošniških kreditnih pogodbah bodisi na področje nacionalnega prava, medtem ko bi bila splošna presoja upravičenosti sklicevanja na ta cilj predmet nadzora sorazmernosti na podlagi navedene uredbe ob upoštevanju ustreznih posebnih predpisov.(23) V obravnavanem primeru mora predložitveno sodišče glede na dejanski okvir spora o glavni stvari ugotoviti, ali so bili podatki, ki so bili predmet avtomatizirane ocene, dejansko primerni in je bilo z njimi mogoče ugotoviti kreditno sposobnost zadevnih strank,(24) tako da v ta namen preuči nacionalno ureditev, ki se uporablja za zadevne pogodbe in za varstvo potrošnikov.
54. Na drugem mestu, kar zadeva dokazno breme, je iz zelo jasnega besedila člena 5(2) te uredbe razvidno, da je upravljavec odgovoren za skladnost z načeli, ki so v obliki obveznosti določene v odstavku 1 tega člena, in da mora biti zmožen dokazati skladnost s temi načeli. Poleg tega je Sodišče v okviru uporabe člena 6(1)(b), SUVP, katerega podobnost s členom 22(2)(a) te uredbe sem ugotovila v točki 42 teh sklepnih predlogov, že razsodilo, da je upravljavec tisti, ki mora biti zmožen dokazati, zakaj glavni predmet pogodbe ne bi mogel biti dosežen brez sporne obdelave osebnih podatkov.(25)
55. Upravljavec mora torej navesti, kateri podatki so bili zbrani in obdelani, ter dokazati, da so bili nujni za uresničitev namena sporne obdelave.
56. Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovori: člen 22(2)(a) SUVP je treba razlagati tako, da kadar družba za prodajo po pošti sklene pogodbo s stranko, prvič, je treba ugotoviti obstoj objektivne povezave med predmetom te pogodbe in avtomatizirano oceno verjetnosti neplačila stranke, da bi bilo mogoče ugotoviti, ali je taka avtomatizirana ocena nujna za izvajanje navedene pogodbe, ter drugič, morajo biti v ta namen zbrani podatki objektivno primerni za izvedbo te ocene in je treba pojasniti, kateri so bili ti podatki in zakaj so bili zbrani. V zvezi s tem dokazno breme nosi družba za prodajo po pošti.
Tretje vprašanje
57. Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, po eni strani, ali je za to, da bi se uporabilo v členu 22(2)(a) SUVP določeno odstopanje od prepovedi sprejetja odločitve, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi, za sklenitev ali izvajanje pogodbe med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem nujna „odločitev“ ali pa „avtomatizirana odločitev“ ter ali so na drugi strani elementi, kot so več časa za stranke in prihranki, ki jih ustvari podjetje, ki uporablja tako avtomatizirano obdelavo, upoštevni za presojo nujnosti te obdelave in tudi možnosti, da se nadomesti z obdelavo, ki jo izvedejo ljudje z razumnim naporom.
58. Na prvem mestu, vprašanja predložitvenega sodišča so povezana predvsem z besedilom te določbe, v kateri je omenjena le „odločitev“, ki je nujna za sklenitev ali izvajanje pogodbe. Iz podobnih razlogov, kot so bili že pojasnjeni v točkah 21 in 38 teh sklepnih predlogov, je treba analizirati običajni pomen tega pojma ob upoštevanju konteksta, v katerega je umeščen, in ciljev, ki se uresničujejo z navedeno določbo.
59. Prvič, besedilo člena 22(2)(a) se nanaša le na izraz „odločitev“, ne da bi bilo pojasnjeno, da mora biti odločitev avtomatizirana, kar bi lahko dajalo vtis, da ni tako. Vendar je v francoski različici te določbe pred tem izrazom uporabljen določni člen „la“, ne pa nedoločni člen „une“, kar pomeni, da je odločitev, na katero se nanaša ta določba, že opredeljena. Zato se lahko izraz „odločitev“ tu nanaša le na „odločitev, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov“, o kateri je govora v odstavku 1 tega člena. Tako je iz besedila člena 22(2)(a) te uredbe razvidno, da se ta določba nanaša na avtomatizirane odločitve.(26)
60. Drugič, kontekst navedene določbe potrjuje to razlago. V skladu z besedilom uvodne izjave 71 navedene uredbe, ki v bistvu omogoča razlago člena 22 SUVP,(27) bi namreč prav „[s]prejemanje odločitev na podlagi take obdelave, vključno z oblikovanjem profilov, [...] moralo biti dovoljeno, kadar [...] je to nujno za sklepanje ali izvajanje pogodbe med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem [...]“.(28)
61. Tretjič, v zvezi s cilji, ki jim sledi SUVP in na katere je bilo že opozorjeno v točkah 26 in 43 teh sklepnih predlogov, ugotavljam, da razlaga pojma „odločitev“, ki jo predlagam v okviru razlage člena 22(2)(a) te uredbe, omejuje obseg odstopanja od prepovedi sprejemanja avtomatiziranih posameznih odločitev, ki je v njem določeno. V nasprotnem primeru bi zadostovalo, da je sprejetje (avtomatizirane ali ne) odločitve nujno za sklenitev ali izvajanje pogodbe, da se omogoči, da taka odločitev temelji na avtomatizirani obdelavi podatkov. Zgornje ugotovitve so po mojem mnenju še toliko bolj upoštevne v kontekstu, na katerega je bilo opozorjeno v točki 34 teh sklepnih predlogov in iz katerega izhaja, da je mogoče odstopanje iz člena 22(2)(a) navedene uredbe razlagati le ozko.
62. Poleg tega Evropska komisija navaja, da je Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije predložila predlog uredbe, katerega namen je bil med drugim spremeniti SUVP(29) in ki bi omogočil odpravo vsakršnega dvoma o razlagi pojma „odločitev“ v smislu člena 22(2)(a) te uredbe, saj iz njega izrecno izhaja, da se ne zahteva, da se odločitev lahko sprejme le na podlagi izključno avtomatizirane obdelave, da bi se bilo mogoče sklicevati na odstopanje, ki ga določa. Ker pa ta predlog ni začel veljati ter ker ga Parlament in Svet v sedanji obliki nista odobrila, nikakor ne more biti upošteven za razlago zadevnega pojma.
63. Na drugem mestu, kar zadeva navedbe, ki jih je treba upoštevati pri presoji nujnosti uporabe avtomatizirane odločitve, ter zlasti – v obravnavanem primeru – število naročil, ki jih morajo upravljati podjetja, kot je družba Universal Versand, in pričakovanja strank glede hitrosti zagotovljene storitve, bo moralo predložitveno sodišče glede na pravni test, opisan v točki 41 teh sklepnih predlogov, in preudarke, navedene v točkah od 49 do 55 teh sklepnih predlogov, preveriti, ali je s takimi dejanskimi elementi mogoče dokazati, da je uporaba avtomatizirane odločitve nujna v smislu, prvič, da je avtomatizirana ocena kreditne sposobnosti strank nujna za zagotovitev pravilnega izvajanja zadevnih pogodb in, drugič, da ni zamenljiva z osebnim posredovanjem, ki bi bil druga možnost, ki bi manj posegala v pravice, v smislu druge faze tega testa in zlasti v skladu z uvodno izjavo 39 navedene uredbe.
64. Menim, da je v Smernicah o avtomatiziranem sprejemanju posameznih odločitev in oblikovanju profilov za namene Uredbe (EU) 2016/679, sprejetih 3. oktobra 2017, pravilno navedeno, da bi lahko nacionalno sodišče na primer prišlo do take ugotovitve, če ugotovi, da bi bilo osebno posredovanje nepraktično ali nemogoče zaradi velike količine podatkov, ki se obdelujejo. To bi pomenilo, da je uporaba avtomatizirane odločitve nujna, ker prestane drugo fazo pravnega testa, opisanega v točki 41 teh sklepnih predlogov. Vendar mora to dokazati zadevno podjetje in dejstvo, da je taka obdelava zgolj koristna za izvajanje zadevne pogodbe, v zvezi s tem ne zadostuje.(30)
65. Konkretno, kar zadeva, prvič, količino obdelanih naročil in hitrost odgovora stranki glede načina plačila, ki ga bo lahko uporabila, bi bilo treba na podlagi objektivnih elementov(31) dokazati, na eni strani, zakaj količina obdelanih podatkov, ki izhaja iz količine teh naročil, pomeni, da jih ni mogoče obdelati drugače kot avtomatsko in uporabiti druge možnosti, ki manj posega v pravice, in na drugi strani, da je pridobitev takojšnjega odgovora glede plačilnega sredstva dejavnik, ki je pogoj za odločitev stranke, da sklene zadevno pogodbo z zadevnim podjetjem.
66. Drugič, ugotavljam tudi, da če bi predložitveno sodišče menilo, da načini plačila iz postopka v glavni stvari na podlagi avstrijske ureditve spadajo na področje uporabe Direktive 2008/48, bi bilo treba kreditno sposobnost strank oceniti pred sklenitvijo spornih pogodb na podlagi člena 8 te direktive. Enako kot pri problematikah, navedenih v prejšnji točki teh sklepnih predlogov, bi moralo torej zadevno podjetje z opiranjem na objektivne dokaze dokazati, zakaj za to, da bi se izpolnila ta obveznost, avtomatizirane obdelave ni mogoče nadomestiti z drugo rešitvijo, ki bi manj posegala v pravice.
67. Glede na vse navedeno menim, da je treba na tretje vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da je treba člen 22(2)(a) SUVP razlagati tako, da, po eni strani, mora biti za to, da bi bilo mogoče uporabiti odstopanje od prepovedi sprejetja odločitve, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi – kot je določeno v tem členu – mora biti avtomatizirana odločitev nujna za sklenitev ali izvajanje pogodbe med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem, kar zlasti pomeni, da ni na voljo druge možnosti, ki bi manj posegala v pravice; in po drugi strani, dejavnika, kot sta prihranek časa za stranke in prihranek stroškov za podjetje, ki izvaja takšno avtomatizirano obdelavo, sta lahko pomembna pri presoji nujnosti te avtomatizirane obdelave, če v konkretnih okoliščinah primera omogočata objektivno utemeljitev te nujnosti, zlasti v smislu, da ni na voljo druge možnosti, ki bi manj posegala v pravice.
Predlog
68. Glede na analizo, predstavljeno v teh sklepnih predlogih, Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija), odgovori:
Člen 22(1) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)
je treba razlagati tako, da:
v okviru prodaje po pošti, odločitev o izključitvi možnosti, da stranka izbere nekatere načine plačila, sprejeta zgolj na podlagi avtomatizirane ocene verjetnosti, da ta stranka ne bo plačala, ima pravne učinke za navedeno stranko ali vsaj na podoben način znatno vpliva nanjo, če se s tako odločitvijo lahko prepreči sklenitev zadevne prodajne pogodbe.
Člen 22(2)(a) Uredbe 2016/679
je treba razlagati tako, da:
kadar družba za prodajo po pošti sklene pogodbo s stranko, je treba po eni strani ugotoviti, ali obstaja objektivna povezava med predmetom te pogodbe in avtomatizirano oceno verjetnosti, da stranka ne bo plačala, da bi bilo mogoče sklepati, da je taka avtomatizirana ocena nujna za izvajanje navedene pogodbe, po drugi strani pa morajo biti v ta namen zbrani podatki objektivno primerni za izvedbo te ocene in je treba pojasniti, kateri so bili ti podatki in zakaj so bili zbrani. Dokazno breme v zvezi s tem nosi družba za prodajo po pošti.
Člen 22(2)(a) Uredbe 2016/679
je treba razlagati tako, da:
po eni strani, za to, da bi bilo mogoče uporabiti odstopanje od prepovedi sprejetja odločitve, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi – kot je določeno v tem členu – mora biti avtomatizirana odločitev nujna za sklenitev ali izvajanje pogodbe med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem, kar zlasti pomeni, da ni na voljo druge možnosti, ki bi manj posegala v pravice; in po drugi strani, dejavnika, kot sta prihranek časa za stranke in prihranek stroškov za podjetje, ki izvaja takšno avtomatizirano obdelavo, sta lahko pomembna pri presoji nujnosti te avtomatizirane obdelave, če v konkretnih okoliščinah primera omogočata objektivno utemeljitev te nujnosti, zlasti v smislu, da ni na voljo druge možnosti, ki bi manj posegala v pravice.
1 Jezik izvirnika: francoščina.
2 Glej v zvezi s tem sodbo z dne 7. decembra 2023, SCHUFA Holding in drugi (Kreditno točkovanje), (C‑634/21, EU:C:2023:957, točke 57 do 59, v nadaljevanju: sodba SCHUFA Holding in drugi (Kreditno točkovanje).
3 Glej v zvezi s tem Poullet, Y., „Cinq ans après: le RGPD et les défis du profilage à l’heure de l’intelligence artificielle“, Revue des affaires européennes., 2021/I, str. 97 in 98.
4 Glej sodbo z dne 14. aprila 2026, Pelham (Pojem „pastiš“) (C-590/23, EU:C:2026:290, točka 34 in navedena sodna praksa).
5 Vendar se mi v zvezi s tem zdi, da ti preudarki ne pomenijo nujno, da so učinki zadevne odločitve nekako resni, kar je v nasprotju s preudarki, ki jih je delovna skupina za varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ustanovljena s členom 29 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 15, str. 355), predstavila v Smernicah o avtomatiziranem sprejemanju posameznih odločitev in oblikovanju profilov za namene Uredbe (EU) 2016/679, sprejetih 3. oktobra 2017, v revidirani različici, sprejeti 6. februarja 2018 (glej str. 23). Učinki odločitve se lahko štejejo za znatne v smislu, da imajo določeno pomembnost za posameznika, za katerega velja (ekonomsko, socialno, poklicno itd.), ne da bi bili „resni“, pri čemer ima zadnjenavedeni pojem negativno konotacijo in napeljuje na neugodno posledico ali obliko škode (škoda, tveganje itd.).
6 Po mojem mnenju iz te formulacije izhaja, da bi lahko drugi primer iz člena 22(1) SUVP zajemal položaje, kot so ocena prošnje za posojilo, določitev zneska zavarovalne premije ali kritje – ali ne – zdravljenja itd.
7 Glej sodbo z dne 27. februarja 2025, Dun & Bradstreet Austria in drugi (C-203/22, EU:C:2025:117, točka 51).
8 Glej v tem smislu sodbo v zadevi SCHUFA Holding in drugi (Kreditno točkovanje), točki 48 in 49.
9 Glej v tem smislu sodbo z dne 29. julija 2024, Perle (C-14/23, EU:C:2024:647, točka 49 in navedena sodna praksa).
10 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL 2008, L 133, str. 66, ter popravki v UL 2009, L 207, str. 14, UL 2010, L 199, str. 40, in UL 2011, L 234, str. 46).
11 „2. Ta direktiva se ne uporablja za naslednje: […] (f) kreditne pogodbe, s katerimi se podelijo krediti brez obresti in kakršnih koli drugih stroškov, ter kreditne pogodbe, ki določajo, da se mora kredit odplačati v roku treh mesecev in pri katerih se plačajo zgolj zanemarljivi stroški; […]“
12 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive 2008/48/ES (UL L, 2023/2225).
13 Ta direktiva vsebuje določbe, ki lahko znatno vplivajo na uporabo avtomatiziranih odločitev, ki jih ureja prav v okviru obvezne ocene kreditne sposobnosti potrošnikov, in sicer v členu 18 in zlasti v odstavku 8 tega člena. Vendar je iz njenega člena 2(2)(h) razvidno, da se navedena direktiva lahko ne bi uporabljala za pogodbe, kakršne so te, ki so predmet spora o glavni stvari.
14 Glej v tem smislu ter v okviru varstva osebnih podatkov in odstopanj od tega varstva, ki se morajo uporabljati le v mejah tega, kar je nujno potrebno, sodbi z dne 6. oktobra 2020, La Quadrature du Net in drugi (C-511/18, C-512/18 in C-520/18, EU:C:2020:791, točka 210 in navedena sodna praksa), ter z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja) (C-252/21, EU:C:2023:537, točki 93 in navedena sodna praksa).
15 Sodba z dne 14. decembra 2017, EBMA/Giant (China) (C-61/16 P, EU:C:2017:968, točka 47). Sodišče je v tej sodbi v bistvu razsodilo, da je mogoče za „potrebne“ v smislu člena 18(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 2009, L 343, str. 51, in popravek v UL 2010, L 7, str. 22) šteti samo informacije, brez katerih protidampinške preiskave ne bi bilo mogoče dokončati.
16 Sodba z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja) (C-252/21, EU:C:2023:537, točki 98 in 99).
17 Ob upoštevanju zahtev po enotnosti pravnega reda Unije in njegove skladnosti morajo imeti pojmi, ki se uporabljajo v aktih, sprejetih na istem področju, enak pomen, če zakonodajalec Unije ni izrazil drugačne namere (glej po analogiji sodbo z dne 17. marca 2021, Wellcome Trust (C-459/19, EU:C:2021:209, točka 35 in navedena sodna praksa).
18 Tako da je treba šteti, da ta odločitev vključuje navedeno obdelavo podatkov.
19 V nasprotju, na primer, z razlogovanjem v točkah od 39 do 42 sodbe z dne 9. januarja 2025, Mousse (C-394/23, EU:C:2025:2), v katerih je Sodišče v bistvu menilo, da personalizacija poslovne komunikacije glede na spol zadevne stranke ni potrebna, da se tej stranki zagotovi storitev železniškega prevoza, ker se je zadevno podjetje lahko na primer odločilo za komunikacijo, ki temelji na generičnih vljudnostnih izrazih. V obravnavanem primeru pa bi lahko sposobnost stranke, da izvede plačila, ki so sestavni del zadevne pogodbene storitve, neposredno vplivala na njeno pravilno izvedbo.
20 Sodba z dne 4. oktobra 2024, Schrems (Sporočanje podatkov širši javnosti) (C-446/21, EU:C:2024:834, točke od 47 do 49 in navedena sodna praksa).
21 Sodba z dne 4. oktobra 2024, Schrems (Sporočanje podatkov širši javnosti) (C-446/21, EU:C:2024:834, točki 59 in 60 ter navedena sodna praksa).
22 Sodba z dne 18. junija 2026, NTH Haustechnik (C-484/24, EU:C:2026:496, točka 97).
23 Glej po analogiji sodbo z dne 7. decembra 2023, SCHUFA Holding (Odpis preostanka dolga) (C‑26/22 in C‑64/22, EU:C:2023:958, sodba SCHUFA Holding in drugi (Kreditno točkovanje), točke od 82 do 86).
24 Za to presojo bi bilo zlasti pomembno ugotoviti, ali so zadevni podatki neposredno in objektivno povezani z oceno kreditne sposobnosti zadevne stranke in ali so nujni – samostojno ali v kombinaciji z drugimi podatki – za to oceno, pri čemer se je treba vprašati o tveganjih, ki jih ta ocena pomeni za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
25 Sodba z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja) (C-252/21, EU:C:2023:537, točka 98).
26 To razlago poleg tega potrjujejo druge jezikovne različice te določbe. Tako je v nemški različici navedena „die Entscheidung“, v angleški pa „the decision“, medtem ko
27 Glej po analogiji sodbo z dne 5. marca 2024, Kočner/Europol (C-755/21 P, EU:C:2024:202, točka 59 in navedena sodna praksa).
28 Moj poudarek.
29 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) 2016/679, (EU) 2018/1724, (EU) 2018/1725 in (EU) 2023/2854 ter direktiv 2002/58/ES, (EU) 2022/2555 in (EU) 2022/2557 glede poenostavitve digitalnega zakonodajnega okvira ter razveljavitvi uredb (EU) 2018/1807, (EU) 2019/1150 in (EU) 2022/868 ter Direktive (EU) 2019/1024 (zbirni sveženj za digitalno področje).
30 Glej po analogiji sodbo z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja) (C-252/21, EU:C:2023:537, točka 99).
31 Mislim predvsem na številčne študije stroškov in dobička ter na finančni vpliv različnih možnih ukrepov na zadevno podjetje in, na primer, na statistične študije.