1

Tožeča stranka, Corinne Reverbel, s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti odločbe zaradi molka organa z dne 7. februarja 2024, s katero je Evropska komisija zavrnila njeno potrdilno prošnjo za dostop do več dokumentov z dne 15. decembra 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba).

2

Tožeča stranka je 1. marca 2023 na podlagi člena 7(1) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331) vložila prošnjo za dostop do več dokumentov v zvezi s proizvodnjo cepiv proti covidu-19.

3

Komisija je na to prošnjo odgovorila 30. novembra 2023.

4

V tej odločbi je Komisija, na prvem mestu, tožečo stranko obvestila, da je opredelila dokument, ki spada na področje uporabe njene prošnje. Šlo je za poročilo o oceni Evropske agencije za zdravila (EMA) z dne 25. novembra 2021 (v nadaljevanju: poročilo agencije EMA).

5

Na drugem mestu, Komisija je odobrila delni dostop do poročila agencije EMA, saj naj bi po njenem mnenju njegovo celotno razkritje preprečevale izjeme od pravice do dostopa, ki so določene, prvič, v členu 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001, drugič, v členu 4(2), prva alinea, te uredbe in tretjič, v členu 4(2), tretja alinea, te uredbe, pri čemer naj bi bile te izjeme povezane, prvič, z varstvom zasebnosti in integritete posameznika, zlasti v skladu z zakonodajo Evropske unije o varstvu osebnih podatkov, drugič, z varstvom poslovnih interesov danih fizičnih ali pravnih oseb, vključno z intelektualno lastnino, in tretjič, z varstvom namena inšpekcij, preiskav in revizij.

6

Tožeča stranka je z dopisom z dne 15. decembra 2023, ki ga je Komisija evidentirala 18. decembra 2023, predložila potrdilno prošnjo na podlagi člena 7(2) Uredbe št. 1049/2001, s katero je predlagala spremembo stališča Komisije.

7

Komisija je z elektronskim sporočilom z dne 17. januarja 2024 tožečo stranko obvestila, da ji ni mogoče odgovoriti na potrdilno prošnjo v roku 15 dni, ki je določen v členu 8(1) Uredbe št. 1049/2001 in ki se je iztekel istega dne. Komisija je namreč navedla, da do tega dne še ni zbrala potrebnih elementov za celovito analizo.

8

Komisija je z elektronskim sporočilom z dne 7. februarja 2024 tožečo stranko obvestila, da ni bilo mogoče sprejeti odgovora na njeno potrdilno prošnjo, ker so potekala notranja posvetovanja in ker bi se morala ob upoštevanju izvora zaprošenega dokumenta na podlagi člena 4(4) Uredbe št. 1049/2001 posvetovati tudi s tretjimi strankami.

9

Tožeča stranka je to tožbo vložila 2. aprila 2024.

10

Komisija je 4. junija 2024 v odgovor na potrdilno prošnjo tožeče stranke sprejela izrecno potrditveno odločbo na podlagi člena 8(1) Uredbe št. 1049/2001 (v nadaljevanju: izrecna potrditvena odločba). S to odločbo je tožeči stranki odobrila širši delni dostop do poročila agencije EMA.

11

Komisija je v izrecni potrditveni odločbi navedla, da neomejen dostop do poročila agencije EMA ni mogoč zaradi izjem od pravice do dostopa, ki so določene v členu 4(1)(a), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001 in členu 4(1)(b) iste uredbe, ki se nanašajo, prvič, na zaščito javnega interesa, kar zadeva mednarodne odnose, in drugič, na varstvo zasebnosti in integritete posameznika. V tej odločbi je Komisija poleg tega potrdila, da nima nobenega drugega dokumenta, ki bi lahko ustrezal opisu iz prošnje z dne 1. marca 2023 (glej točko 2 zgoraj).

12

Komisija je 17. junija 2024 vložila predlog za ustavitev postopka.

13

Tožeča stranka v tožbi Splošnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo razglasi za nično.

14

Komisija v predlogu za ustavitev postopka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

15

Tožeča stranka v svojih stališčih glede predloga Komisije za ustavitev postopka Splošnemu sodišču predlaga, naj ta predlog zavrne, in potrjuje, da želi razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe.

16

V skladu s členom 130(2) in (7) Poslovnika Splošnega sodišča lahko Splošno sodišče na predlog stranke ugotovi, da je tožba postala brezpredmetna in da je treba postopek ustaviti.

17

Ker je Komisija predlagala, naj se ugotovi, da je tožba postala brezpredmetna in da je treba postopek ustaviti, se je Splošno sodišče, ki meni, da je na podlagi listin v spisu dejansko stanje dovolj razjasnjeno, odločilo, da bo o tem predlogu odločilo, ne da bi nadaljevalo postopek.

18

Opozoriti je treba, da morata v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča predmet spora in pravni interes obstajati do razglasitve sodne odločbe, sicer se postopek ustavi. To predpostavlja, da ima lahko stranka, ki je vložila tožbo, od izida tožbe korist (sodba z dne 4. septembra 2018, ClientEarth/Komisija, C‑57/16 P, EU:C:2018:660, točka 43).

19

V obravnavani zadevi je Komisija z odločbo z dne 30. novembra 2023, ki je omenjena v točki 3 zgoraj, delno zavrnila prošnjo za dostop do dokumentov, ki jo je tožeča stranka vložila 1. marca 2023. Tožeča stranka je na podlagi te odločbe vložila potrdilno prošnjo.

20

Ni sporno, da je Komisija po vložitvi te tožbe sprejela izrecno potrditveno odločbo. S to odločbo je odobrila širši delni dostop do poročila agencije EMA, v preostalem pa je izrecno potrdila zavrnitev potrdilne prošnje tožeče stranke.

21

Na prvem mestu, glede izrecne zavrnitve potrdilne prošnje je treba opozoriti, da institucija s sprejetjem izrecne odločbe o zavrnitvi potrdilne prošnje za dostop do dokumentov umakne odločbo o zavrnitvi te prošnje zaradi molka organa (glej v tem smislu sodbe z dne 2. oktobra 2014, Strack/Komisija, C‑127/13 P, EU:C:2014:2250, točki 88 in 89; z dne 2. julija 2015, Typke/Komisija, T‑214/13, EU:T:2015:448, točka 37; z dne 26. marca 2020, ViaSat/Komisija, T‑734/17, neobjavljena, EU:T:2020:123, točki 16 in 17, in z dne 29. septembra 2021, AlzChem Group/Komisija, T‑569/19, EU:T:2021:628, točka 27).

22

Ker je umik izpodbijanega akta retroaktiven (glej v tem smislu sodbo z dne 17. aprila 1997, de Compte/Parlament, C‑90/95 P, EU:C:1997:198, točka 35), povzroči prenehanje obstoja predmeta spora (glej v tem smislu sodbe z dne 7. junija 2007, Wunenburger/Komisija, C‑362/05 P, EU:C:2007:322, točki 48 in 49; z dne 4. septembra 2018, ClientEarth/Komisija, C‑57/16 P, EU:C:2018:660, točka 45, in z dne 21. januarja 2021, Leino-Sandberg/Parlament, C‑761/18 P, EU:C:2021:52, točka 33).

23

V takem primeru preizkusa tožbe zoper odločbo zaradi molka organa ni mogoče upravičiti niti s ciljem izognitve temu, da bi se ponovila očitana nezakonitost, niti s ciljem, da bi se omogočila vložitev morebitnih odškodninskih tožb, ker bi bila ta cilja lahko dosežena s preizkusom tožbe zoper izrecno odločbo (glej v tem smislu sodbo z dne 10. decembra 2010, Ryanair/Komisija, od T‑494/08 do T‑500/08 in T‑509/08, EU:T:2010:511, točka 46 in navedena sodna praksa).

24

V obravnavani zadevi je bila zaradi sprejetja izrecne potrditvene odločbe v delu, v katerem se z njo zavrača zahteva tožeče stranke, delno umaknjena izpodbijana odločba, s čimer pa v zvezi s tem preneha obstajati predmet te tožbe, ki je bil razveljavitev zadnjenavedene odločbe.

25

Trditve tožeče stranke, ki se nanašajo na izrecno zavrnitev njene prošnje, ne morejo izpodbiti te ugotovitve.

26

Tožeča stranka tako trdi, da je izrecna zavrnitev njene potrdilne prošnje zaradi nenormalno dolgega roka za obravnavo, po izteku katerega naj bi bila sprejeta, nična in nima učinka ter je posledično ni mogoče „uveljavljati“ proti njej.

27

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da delna zavrnitev prošnje tožeče stranke nujno vpliva na njen položaj, ker ta zaradi navedene zavrnitve ni imela dostopa do zadevnih dokumentov.

28

Poleg tega bi bilo treba trditev tožeče stranke v vsakem primeru zavrniti, čeprav bi se štelo, da tožeča stranka izpodbija zakonitost izrecne zavrnitve svoje potrdilne prošnje in da ta morebitna nezakonitost lahko vpliva na izvršljivost te zavrnitve.

29

Prvič, glede sprejetja izrecne potrditvene odločbe o zavrnitvi po rokih za odgovor, ki so določeni v členu 8 Uredbe št. 1049/2001, je namreč Sodišče odločilo, da je institucija, če ne upošteva rokov za odgovor, ki so določeni v tem členu, tudi po izteku roka dolžna podati obrazložen odgovor na prošnjo zadevne osebe. Odločilo je tudi, da lahko v skladu s členom 8(1) in (3) Uredbe št. 1049/2001 zadevna oseba v takem primeru uporabi dve vrsti postopkov. Na eni strani lahko vloži pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic v skladu s členom 228 PDEU, na drugi strani pa lahko vloži odškodninsko tožbo pri Splošnem sodišču na podlagi člena 340 PDEU, da doseže povračilo morebitne škode, povzročene z nespoštovanjem rokov za odgovor (sodba z dne 14. julija 2016, Sea Handling/Komisija, C‑271/15 P, neobjavljena, EU:C:2016:557, točke od 85 do 87).

30

Zato je treba ugotoviti, da neupoštevanje rokov, ki so določeni v členu 8 Uredbe št. 1049/2001, ne vpliva na zakonitost izrecne potrditvene odločbe.

31

Drugič, glede sprejetja odločbe o umiku po poteku nerazumnega roka drži, da se mora v skladu s sodno prakso retroaktivni umik nezakonitega upravnega akta, s katerim se podeljujejo pravice, izvesti v razumnem roku (glej sodbo z dne 16. decembra 2010, Athinaïki Techniki/Komisija, C‑362/09 P, EU:C:2010:783, točka 59 in navedena sodna praksa).

32

Vendar izpodbijana odločba, ki je zavrnilna odločba, s katero je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke, z vidika te prošnje ne pomeni akta, s katerim se ustvarjajo pravice. Zato sodna praksa, ki je navedena v točki 31 zgoraj, ni upoštevna v obravnavani zadevi (glej v tem smislu sodbo z dne 16. decembra 2010, Athinaïki Techniki/Komisija, C‑362/09 P, EU:C:2010:783, točka 60).

33

Poleg tega se pogoj, da mora biti razlog za umik akta njegova nezakonitost, uporablja na področjih, na katerih je treba preprečiti, da bi tak umik instituciji omogočil, da bi se izognila kakršnemu koli sodnemu nadzoru svojih ukrepov (glej v tem smislu sodbi z dne 16. decembra 2010, Athinaïki Techniki/Komisija, C‑362/09 P, EU:C:2010:783, točke od 68 do 71, in z dne 11. julija 2013, BVGD/Komisija, T‑104/07 in T‑339/08, neobjavljena, EU:T:2013:366, točka 80). Sprejetje izrecne potrditvene odločbe pa ne povzroči takega tveganja. Nasprotno, prosilcu omogoča, da se seznani z razlogi za zavrnitev, s katerimi mu institucija oporeka.

34

Posledično tožeča stranka nima več interesa za razveljavitev zavrnitve njene potrdilne prošnje za dostop do dokumentov zaradi molka organa, če je bila ta odločba zaradi molka organa pozneje potrjena z izrecno odločbo o zavrnitvi.

35

Na drugem mestu, glede širšega delnega dostopa do poročila agencije EMA, ki ga je odobrila Komisija, je treba opozoriti, da se preprosta odobritev dostopa do spornih dokumentov, do katere pride po zavrnitvi prošnje, ne da bi institucija s sprejetjem izrecnega umika priznala svojo napako, ne more šteti kot umik (glej v tem smislu sodbi z dne 30. aprila 2020, Izba Gospodarcza Producentów i Operatorów Urządzeń Rozrywkowych/Komisija, C‑560/18 P, EU:C:2020:330, točke od 72 do 75, in z dne 22. marca 2018, De Capitani/Parlament, T‑540/15, EU:T:2018:167, točke od 31 do 33).

36

V zvezi s tem neveljavnost izpodbijanih odločb po vložitvi tožbe ne pomeni, da mora Splošno sodišče ustaviti postopek zaradi neobstoja pravnega interesa na dan razglasitve sodbe (glej v tem smislu sodbe z dne 7. junija 2007, Wunenburger/Komisija, C‑362/05 P, EU:C:2007:322, točka 47; z dne 4. septembra 2018, ClientEarth/Komisija, C‑57/16 P, EU:C:2018:660, točka 45; z dne 21. januarja 2021, Leino-Sandberg/Parlament, C‑761/18 P, EU:C:2021:52, točka 33, in z dne 20. junija 2024, EUIPO/Indo European Foods, C‑801/21 P, EU:C:2024:528, točka 59).

37

Tožeča stranka torej lahko ohrani interes za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe zaradi morebitne tožbe za ugotovitev odgovornosti, če ji ob sprejetju izrecne potrditvene odločbe ni bil odobren širši delni dostop do poročila agencije EMA.

38

Vendar pa tožeča stranka ne more utemeljiti pravnega interesa zgolj s sklicevanjem na možnost vložitve tožbe za povrnitev škode v prihodnosti, ne da bi navedla dejanske dokaze, ki se nanašajo na posledice zatrjevane nezakonitosti za njen položaj in naravo škode, ki naj bi ji nastala in za katero naj bi s tako tožbo dobila odškodnino (glej v tem smislu sodbo z dne 30. aprila 2020, Izba Gospodarcza Producentów i Operatorów Urządzeń Rozrywkowych/Komisija, C‑560/18 P, EU:C:2020:330, točka 74, in sklep z dne 28. septembra 2021, Airoldi Metalli/Komisija, T‑611/20, neobjavljen, EU:T:2021:641, točki 68 in 69).

39

Tožeča stranka pa v obravnavani zadevi ni predložila nobenega konkretnega elementa.

40

Zato nima upravičenega razloga za nasprotovanje ustavitvi postopka z obrazložitvijo, da bi ji morebitna ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe nato omogočala vložitev odškodninske tožbe, da se popravi škoda, ki naj bi ji nastala zaradi te odločbe.

41

Glede na vse zgoraj navedeno je treba ugotoviti, da je ta tožba postala brezpredmetna in da zato o njej ni več treba odločiti.

42

V skladu s členom 137 Poslovnika v primeru ustavitve postopka Splošno sodišče odloči o stroških po prostem preudarku.

43

Ob upoštevanju okoliščin tega primera je treba odločiti, da vsaka stranka nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat)

sklenilo: