SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 15. julija 2026 ( *1 )
„Nepogodbena odgovornost Unije – EKJS in EKSRP – Sodba o razglasitvi ničnosti sklepa Komisije o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova EKJS in EKSRP iz financiranja Unije – Vračilo neupravičeno prejetega zneska s strani Komisije – Zavrnitev Komisije, da plača obresti na preplačilo – Obveznost plačila obresti – Pavšalno nadomestilo za nezmožnost razpolaganja z zneskom, ki je bil neupravičeno plačan Komisiji – Člen 266 PDEU – Dovolj resna kršitev pravnega pravila, s katerim so posameznikom podeljene pravice“
V zadevi T‑661/24,
Češka republika, ki jo zastopajo J. Vláčil, J. Očková in J. Benešová, agenti,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopajo P. Rossi, J. Hradil in M. Salyková, agenti,
tožena stranka,
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi K. Kowalik-Bańczyk, predsednica, H. Cassagnabère, sodnik, in T. Pavelin (poročevalka), sodnica,
sodni tajnik: J. Čuboň, administrator,
na podlagi pisnega dela postopka,
na podlagi obravnave z dne 5. februarja 2026
izreka naslednjo
Sodbo
|
1 |
Češka republika s tožbo na podlagi člena 268 PDEU v bistvu zahteva povrnitev škode, ki naj bi ji nastala s tem, da Evropska komisija ni plačala obresti, ki naj bi bile dolgovane zaradi razglasitve ničnosti Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/873 z dne 13. junija 2018 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (UL 2018, L 152, str. 29) s sodbo z dne 19. decembra 2019, Češka republika/Komisija (T‑509/18, EU:T:2019:876), in s katerim ji je bil naložen finančni popravek v okviru EKSRP. |
Dejansko stanje
|
2 |
Komisija je 13. junija 2018 sprejela Izvedbeni sklep 2018/873. V tem sklepu je menila, da so bili nekateri odhodki Češke republike iz naslova EKSRP v nasprotju s pravom Evropske unije, in jih zaradi pomanjkljivosti, ugotovljene v nacionalnem sistemu upravljanja in kontrole, ni mogoče financirati iz EKSRP. Zato je uporabila pavšalni finančni popravek v višini 5 % v znesku 151.116,65 EUR (v nadaljevanju: sporni finančni popravek). |
|
3 |
Komisija je 10. avgusta 2018 izvedla Izvedbeni sklep 2018/873 tako, da je zneske, ki jih je treba izterjati iz naslova finančnih popravkov, pripisala nakazilu vmesnega plačila za drugo četrtletje leta 2018. |
|
4 |
Splošno sodišče je s sodbo z dne 19. decembra 2019, Češka republika/Komisija (T‑509/18, EU:T:2019:876), ugodilo tožbi, ki jo je Češka republika vložila zoper Izvedbeni sklep 2018/873, in navedeni sklep razglasilo za ničen v delu, v katerem so bila iz financiranja Unije izključena plačila, ki jih je leta 2016 Češka republika izvedla iz naslova EKSRP, v znesku 151.116,65 EUR. |
|
5 |
Komisija je 16. junija 2020 sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2020/859 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova EKJS in EKSRP iz financiranja Evropske unije (UL 2020, L 195, str. 59), s katerim je na podlagi sodbe z dne 19. decembra 2019, Češka republika/Komisija (T‑509/18, EU:T:2019:876), odobrila vračilo zneska 151.116,65 EUR, brez plačila obresti za ta znesek. |
|
6 |
Komisija je 27. oktobra 2020 znesek 151.116,65 EUR Češki republiki vrnila. |
|
7 |
Češka republika je z dopisom z dne 26. novembra 2024 od Komisije zahtevala, naj ji plača obresti za obdobje vključno od 10. avgusta 2018 – ki je datum, ko je bil izveden sporni finančni popravek – do 27. oktobra 2020, ko je Komisija vrnila zneske, ki so bili predmet tega finančnega popravka. Obresti, katerih plačilo je zahtevala Češka republika, so znašale 11.722,93 EUR in so ustrezale uporabi obrestne mere 3,5 % za znesek 151.116,65 EUR, ki ji ga je Komisija vrnila. Zahtevana obrestna mera je ustrezala obrestni meri, ki jo je Evropska centralna banka (ECB) uporabljala za operacije glavnega refinanciranja med 10. avgustom 2018 in 27. oktobrom 2020, povečano za tri odstotne točke in pol. |
Predlogi strank
|
8 |
Češka republika Splošnemu sodišču v bistvu predlaga, naj:
|
|
9 |
Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
|
Pravo
Izpolnitev pogojev za nastanek nepogodbene odgovornosti
|
10 |
Češka republika se v utemeljitev svoje odškodninske tožbe v bistvu sklicuje na sodbo z dne 11. junija 2024, Komisija/Deutsche Telekom (C‑221/22 P, EU:C:2024:488), da bi dokazala, da člen 266, prvi odstavek, PDEU zahteva, da se državi članici – po razglasitvi ničnosti sklepa Komisije o naložitvi finančnega popravka v okviru EKSRP – povrne znesek popravka skupaj z obrestmi. Po mnenju Češke republike je plačilo obresti ukrep za izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti sklepa o finančnem popravku, katerega namen je plačilo pavšalne odškodnine zaradi nezmožnosti razpolaganja z zneski, ki so predmet finančnega popravka. Trdi, da je treba obresti plačati za celotno obdobje od datuma neupravičenega plačila do njegovega vračila državi članici. |
|
11 |
Češka republika trdi, da to, da je Komisija plačilo teh obresti zavrnila, pomeni dovolj resno kršitev člena 266, prvi odstavek, PDEU, ki je lahko podlaga za uveljavljanje nepogodbene odgovornosti Unije. |
|
12 |
Češka republika v odgovor na trditve Komisije v bistvu trdi, da je s sklepom o finančnem popravku državi članici odvzeta možnost uporabe zneskov, ki so predmet navedenega popravka, in dodaja, da je treba financiranje odhodkov, ki so na podlagi takšnega finančnega popravka izključeni, nadomestiti iz lastnega proračuna države članice. |
|
13 |
Češka republika zlasti trdi, da je napačno meniti, da so zneski, ki jih je Komisija dala na voljo iz naslova predhodnega financiranja, omogočili nadomestilo za nezmožnost razpolaganja z zneski, povrnjenimi Komisiji po sklepu o naložitvi finančnega popravka. V zvezi s tem poudarja, da je namen finančnega popravka ravno izključitev nekaterih odhodkov iz financiranja Unije. Tako naj država članica do razglasitve ničnosti sklepa Komisije o naložitvi takšnega finančnega popravka ne bi mogla uporabiti nobenega financiranja Unije za kritje izključenega odhodka. |
|
14 |
Češka republika dodaja, da mora država članica v praksi, kadar se Komisija odloči, da bo izključila nekatere zneske iz financiranja Unije, ta primanjkljaj kriti iz svojega proračuna. Pojasnjuje, da so bile v obravnavanem primeru izključene vsote kmetom že plačane, zadevni upravičenci pa jih niso bili dolžni povrniti. |
|
15 |
Poleg tega naj okoliščina, da sklep o finančnem popravku spada v sistem deljenega upravljanja med Komisijo in državo članico, ne bi bila upoštevna. Obresti bi bile lahko plačane, ker je sklep o izvedbi finančnih popravkov akt organa Komisije, s katerim je ta pooblaščena, da državo članico prisili k vračilu nekaterih sredstev. |
|
16 |
Češka republika navaja, da so izpolnjeni tudi pogoji v zvezi z obstojem škode in vzročne zveze. Trdi, da naj bi škoda, ki je nastala, obsegala neizplačilo obresti za celotno obdobje, od datuma plačila neupravičeno prejetega zneska do njegovega povračila. |
|
17 |
Komisija trditve Češke republike izpodbija. |
Uvodne ugotovitve
|
18 |
V sistemu sodnega nadzora, ki je določen s Pogodbama, se lahko obveznost, ki izhaja iz člena 266, prvi odstavek, PDEU, izpolni z ničnostno tožbo iz člena 263 PDEU ali s tožbo zaradi nedelovanja iz člena 265 PDEU, pri čemer lahko pravni subjekt pri sodišču Unije vloži tudi tožbo zaradi nepogodbene odgovornosti na podlagi člena 268 in člena 340, drugi odstavek, PDEU (glej sklep z dne 22. decembra 2022, British Airways/Komisija, T‑480/21, neobjavljen, EU:T:2022:863, točka 37 in navedena sodna praksa). |
|
19 |
Člen 340, drugi odstavek, PDEU določa, da Unija v primeru nepogodbene odgovornosti v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene institucije ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti. |
|
20 |
V skladu z ustaljeno sodno prakso je vzpostavitev nepogodbene odgovornosti Unije odvisna od izpolnitve treh pogojev, in sicer mora obstajati dovolj resna kršitev pravnega pravila, katerega cilj je podeliti pravice posameznikom, škoda mora biti dejanska, med kršitvijo obveznosti, ki je naložena avtorju akta, in škodo, ki je nastala oškodovancu, pa mora obstajati vzročna zveza (glej sodbo z dne 10. septembra 2019, HTTS/Svet, C‑123/18 P, EU:C:2019:694, točka 32 in navedena sodna praksa). |
|
21 |
Če eden od pogojev, navedenih v točki 20 zgoraj, ni izpolnjen, je treba tožbo v celoti zavrniti, ne da bi bilo treba preučiti druge pogoje za nepogodbeno odgovornost Unije. Poleg tega sodišču Unije teh pogojev ni treba preučiti v določenem vrstnem redu (glej sodbo z dne 5. septembra 2019, Evropska unija/Guardian Europe in Guardian Europe/Evropska unija, C‑447/17 P in C‑479/17 P, EU:C:2019:672, točka 148 in navedena sodna praksa). |
Obstoj dovolj resne kršitve
|
22 |
Iz člena 266, prvi odstavek, PDEU izhaja, da mora institucija, katere akt je bil razglašen za ničen, sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe, s katero je bil ta akt razglašen za ničen z učinkom ex tunc (sodba z dne 11. junija 2024, Komisija/Deutsche Telekom, C‑221/22 P, EU:C:2024:488, točka 51). |
|
23 |
Obveznost na podlagi člena 266, prvi odstavek, PDEU, da se sprejmejo potrebni ukrepi za odpravo učinkov ugotovljenih nezakonitosti, lahko v primeru akta, ki je že bil izvršen, pomeni vrnitev tožeče stranke v položaj, v katerem je bila pred tem aktom (sodba z dne 10. oktobra 2001, Corus UK/Komisija, T‑171/99, EU:T:2001:249, točka 50). |
|
24 |
Kot je razvidno iz točke 52 sodbe z dne 11. junija 2024, Komisija/Deutsche Telekom (C‑221/22 P, EU:C:2024:488), in iz sodne prakse, ki je v njej navedena, je plačilo obresti ukrep za izvršitve sodbe o razglasitvi ničnosti, ki ga mora Komisija sprejeti v smislu člena 266, prvi odstavek, PDEU, ker je njegov namen pavšalno odškodovati za nezmožnost razpolaganja s terjatvijo. |
|
25 |
Zato mora nacionalni organ, institucija, organ, oziroma urad ali agencija Unije, kadar so bili denarni zneski prejeti v nasprotju s pravom Unije, te denarne zneske vrniti, to vračilo pa je treba povečati za obresti za celotno obdobje od dneva plačila teh zneskov do dneva njihovega vračila, kar je izraz splošnega načela vračila neupravičeno plačnih zneskov (sodba z dne 11. junija 2024, Komisija/Deutsche Telekom, C‑221/22 P, EU:C:2024:488, točka 56). |
|
26 |
Poleg tega, kot je razvidno iz točke 62 sodbe z dne 11. junija 2024, Komisija/Deutsche Telekom (C‑221/22 P, EU:C:2024:488), in kot v bistvu izhaja iz točk 103 in 104 sodbe z dne 20. januarja 2021, Komisija/Printeos (C‑301/19 P, EU:C:2021:39), kadar je institucija, organ, urad ali agencija Unije v skladu s členom 266, prvi odstavek, PDEU, zavezana vračilu določenega denarnega zneska prišteti obresti, nima nobenega polja proste presoje glede primernosti plačila teh obresti, tako da že sama kršitev prava Unije, ki jo predstavlja zavrnitev plačila navedenih obresti, zadostuje za ugotovitev obstoja dovolj resne kršitve tega prava, zaradi katere lahko nastane nepogodbena odgovornost Unije. |
|
27 |
Nazadnje, obresti, ki jih je treba plačati na podlagi člena 266, prvi odstavek, PDEU, za nadomestilo nezmožnosti uporabe, so „pavšalne“, tako da se institucija, organ, urad ali agencija Unije tej obveznosti ne more izogniti, ker naj tožeča stranka ne bi zadostno dokazala obstoja škode (sodba z dne 11. junija 2024, Komisija/Deutsche Telekom, C‑221/22 P, EU:C:2024:488, točka 62). |
|
28 |
V obravnavani zadevi je Splošno sodišče s sodbo z dne 19. decembra 2019, Češka republika/Komisija (T‑509/18, EU:T:2019:876), razglasilo ničnost Izvedbenega sklepa 2018/873, s katerim je Komisija naložila sporni finančni popravek na podlagi člena 52(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL 2013, L 347, str. 549), pri čemer je izključen znesek v višini 151.116,65 EUR, ki je bil Češki republiki nakazan iz naslova EKSRP. |
|
29 |
Najprej je treba preučiti pravni okvir, v katerega se umešča finančni popravek, naložen na podlagi člena 52(1) Uredbe št. 1306/2013, nato pa analizirati, ali je obstajala obveznost Komisije, da Češki republiki plača obresti po razglasitvi ničnosti sklepa o naložitvi spornega finančnega popravka. |
– Pravni okvir, v katerega se umešča finančni popravek, naložen na podlagi člena 52(1) Uredbe št. 1306/2013
|
30 |
Prvič, poudariti je treba, da EKSRP v skladu s členom 3(2) Uredbe št. 1306/2013 spada v splošni proračun Unije. Kot je določeno v členu 5 te uredbe, EKSRP financira finančni prispevek Unije k programom razvoja podeželja, ki se izvajajo v skladu s pravom Unije o podpori za razvoj podeželja. |
|
31 |
Drugič, poudariti je treba, da se EKSRP na podlagi člena 5 Uredbe št. 1306/2013 in člena 4(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL 2013, L 347, str. 320), izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Unijo. Komisija v skladu s členom 317 PDEU proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami na lastno odgovornost in v mejah odobrenih proračunskih sredstev. Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobrenih proračunskih sredstev v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja. |
|
32 |
Poleg tega iz člena 63(1) Uredbe 2018/1046 v zvezi s tem izhaja, da kadar Komisija izvršuje proračun v okviru deljenega upravljanja, se naloge, povezane z izvrševanjem proračuna, prenesejo na države članice. |
|
33 |
Kot izhaja iz členov od 6 do 10 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL 2013, L 347, str. 487), izvrševanje proračuna EKSRP s strani držav članic spada v okvir programov razvoja podeželja, ki jih vsaka država članica predloži Komisiji v odobritev. |
|
34 |
V skladu s členom 49 Uredbe št. 1305/2013 se v okviru izvajanja teh programov razvoja podeželja izbor operacij, ki se financirajo v okviru EKSRP, upravlja na ravni držav članic. Člen 7 Uredbe št. 1306/2013 določa tudi, da se upravljanje in kontrola odhodkov EKSRP, vključno s plačili navedenih odhodkov, izvajata na ravni držav članic. Natančneje, kot je razvidno iz člena 7(1) Uredbe št. 1306/2013, člena 36(1) in (2) navedene uredbe in člena 22 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe št. 1306/2013 v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL 2014, L 255, str. 59), plačila upravičencem izvršijo države članice, Komisija pa jih vsako četrtletje povrne na podlagi izjave o odhodkih. |
|
35 |
Nazadnje je treba poudariti, da so v skladu s členom 34 Uredbe št. 1306/2013 proračunska sredstva, potrebna za financiranje odhodkov EKSRP, na voljo državam članicam v obliki predhodnega financiranja, vmesnih plačil in izplačila preostalega zneska. |
|
36 |
Najprej, v skladu s členom 35(1) Uredbe št. 1306/2013 in členom 81(1) Uredbe št. 1303/2013 Komisija po odobritvi programa razvoja podeželja izplača začetni znesek predhodnega financiranja za celotno programsko obdobje. V skladu s členom 35(3) Uredbe št. 1306/2013 se obresti, ki nastanejo s predhodnim financiranjem, dodelijo zadevnemu programu razvoja podeželja in se odštejejo od zneska javnih odhodkov, zabeleženega v končni izjavi o odhodkih, ob zaključku programa. Poleg tega se v skladu s členom 35(4) Uredbe št. 1306/2013 znesek predhodnega financiranja potrdi pred zaključkom programa razvoja podeželja. |
|
37 |
Člen 81(2) Uredbe št. 1303/2013 določa, da se začetno predplačilo uporablja samo za izplačila upravičencem pri izvajanju programa. V ta namen so sredstva pristojnemu organu nemudoma na voljo. |
|
38 |
Kot je razvidno iz uvodne izjave 70 Uredbe št. 1303/2013 in uvodne izjave 25 Uredbe št. 1306/2013, se predhodno financiranje omogoči državam članicam ravno zato, da bi imele na voljo sredstva Unije od začetka izvajanja programa razvoja podeželja. Namen predhodnega financiranja je zagotoviti reden pretok sredstev, tako da se omogoči pravočasno izvrševanje plačil upravičencem. |
|
39 |
Dalje, vmesna plačila se izvršijo četrtletno v skladu s členom 36 Uredbe št. 1306/2013 kot povračilo odhodkov, ki so jih plačilne agencije države članice v okviru EKSRP dejansko izvršile. |
|
40 |
Nazadnje, člen 37 Uredbe št. 1306/2013 določa, da se plačilo preostalega zneska izvede ob zaključku programa. |
|
41 |
Tretjič, člen 52(1) Uredbe št. 1306/2013 določa, da kadar odhodki EKSRP niso bili izvršeni v skladu s pravom Unije, Komisija uporabi finančne popravke s tem, da sprejme izvedbene akte, s katerimi določi zneske, ki se izključijo iz financiranja Unije. V skladu s členom 85(1) Uredbe št. 1303/2013 Komisija, kadar izvede tak finančni popravek, v celoti ali delno črta prispevek Unije za program razvoja podeželja in od države članice izterja že nastale odhodke, ki niso v skladu z veljavnim pravom. |
|
42 |
Člen 34(8), drugi pododstavek, Uredbe št. 908/2014 določa, da kadar je sklep o naložitvi finančnega popravka sprejet na podlagi člena 52 Uredbe št. 1306/2013, Komisija odbitke od financiranja Unije odšteje od plačila, za katerega je država članica po tem, ko je bil sprejet ta sklep, predložila izjavo o odhodkih. |
|
43 |
Poleg tega je treba poudariti tudi, da morajo države članice v skladu s členom 54 Uredbe št. 1306/2013, razen če ta člen določa drugače, od upravičencev zahtevati izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov, ki so posledica nepravilnosti ali malomarnosti. V skladu s členom 56 te uredbe zneski, za katere se ukine financiranje Unije iz EKSRP, in izterjani zneski s pripadajočimi obrestmi se ponovno uporabijo za zadevni program. Vendar lahko država članica ukinjena ali izterjana sredstva Unije ponovno uporabi le za dejavnost, predvideno v istem programu razvoja podeželja, in pod pogojem, da ta sredstva ne bodo ponovno uporabljena za dejavnosti, ki so bile predmet finančnih popravkov. Država članica po zaključku programa razvoja podeželja izterjane zneske vrne v proračun Unije. |
– Obveznost, da se povračilu finančnega popravka prištejejo obresti
|
44 |
Ob upoštevanju pravnega okvira, navedenega v točkah od 30 do 43 zgoraj, je treba preučiti, ali – kot trdi Češka republika – samodejna in brezpogojna obveznost plačila obresti v skladu s členom 266, prvi odstavek, PDEU, kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točkah od 23 do 27 zgoraj, velja za Komisijo v posebnem primeru razglasitve ničnosti sklepa o naložitvi finančnega popravka iz naslova EKSRP. |
|
45 |
Na prvem mestu, poudariti je treba, da je bila obveznost plačila obresti, kot se je razvila v sodni praksi, navedeni v točkah od 23 do 27 zgoraj, zlasti pa v sodbi z dne 11. junija 2024, Komisija/Deutsche Telekom (C‑221/22 P, EU:C:2024:488), podana v okviru, ki se razlikuje od obravnavanega primera, v katerem je bil znesek neupravičeno pobran od subjekta. Kot namreč izhaja iz točk od 53 do 56 sodbe z dne 11. junija 2024, Komisija/Deutsche Telekom (C‑221/22 P, EU:C:2024:488), se obveznost, da se vračilu prišteje znesek obresti, kot izhaja iz sodne prakse, nanaša na položaj „subjekta“, ki je neupravičeno plačal znesek iz naslova globe, sankcije, denarne kazni, dajatve, davka ali drugega plačila instituciji Unije ali organom države članice. Te ugotovitve se tako nanašajo na pravico subjekta, da se mu plačajo obresti za nadomestitev nerazpoložljivosti zneska, ki ga je uprava neupravičeno prejela. |
|
46 |
Kot pa izhaja iz ugotovitev, navedenih v točkah od 30 do 34 zgoraj, sta izvrševanje proračuna Unije, dodeljenega EKSRP, in izvajanje tega sklada Unije – v okviru deljenega upravljanja – prenesena na države članice, česar ni mogoče enačiti s subjekti. |
|
47 |
Poleg tega, kot izhaja iz ugotovitev, navedenih v točkah od 30 do 34 zgoraj, države članice niso upravičenke do odhodkov EKSRP. Države članice so namreč v okviru deljenega upravljanja odgovorne za upravljanje in izvrševanje sredstev Unije. Zato, kot pravilno trdi Komisija, kadar mora država članica vrniti zneske iz naslova finančnega popravka, slednja vrne sredstva Unije, ki so ji bila dana na voljo za upravljanje EKSRP. |
|
48 |
Glede na te elemente je torej treba ugotoviti, da se v nasprotju s tem, kar trdi Češka republika, okoliščine v obravnavani zadevi razlikujejo od okoliščin, navedenih v točkah od 53 do 56 sodbe z dne 11. junija 2024, Komisija/Deutsche Telekom (C‑221/22 P, EU:C:2024:488). Ugotovitve iz navedene sodbe ne upoštevajo narave odnosa med državami članicami in Komisijo, niti posebnosti, ki so povezane z deljenim upravljanjem, niti dejstva, da države članice na podlagi prenosa pooblastil dajo na voljo sredstva Unije. Teh ugotovitev torej ni mogoče neposredno uporabiti v okviru razglasitve ničnosti sklepa, s katerim se državi članici naloži finančni popravek. |
|
49 |
Na drugem mestu, poudariti je treba, da samodejnost in brezpogojnost obveznosti plačila obresti, kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točkah od 24 do 27 zgoraj, implicitno, vendar nujno temeljita na predpostavki, da po razglasitvi ničnosti sklepa, s katerim je instituciji naloženo plačilo, naslovnik tega sklepa utrpi dejansko in gotovo škodo zaradi nezmožnosti razpolaganja z zneskom, ki mu ga je treba vrniti. |
|
50 |
Kot pa je razvidno iz ugotovitev, navedenih v točkah od 35 do 43 zgoraj, se finančni popravek, kakršen je sporni finančni popravek, uvršča v zapleten niz finančnih tokov, ki se raztezajo na celotno trajanje izvajanja programa razvoja podeželja. Drugače kot v okoliščinah, navedenih v točkah 52, 55 in 56 sodbe z dne 11. junija 2024, Komisija/Deutsche Telekom (C‑221/22 P, EU:C:2024:488), v tem okviru ni gotovo, da razglasitev ničnosti sklepa o finančnem popravku samodejno pomeni, da država članica ne more razpolagati z zneskom, ki je predmet finančnega popravka. |
|
51 |
Prvič, kot je razvidno iz točk 35 in 38 zgoraj, imajo države članice na voljo predhodno financiranje za izvršitev odhodkov EKSRP, vključno s tistimi, ki so nato predmet finančnega popravka. Zato državam članicam načeloma za izvrševanje odhodkov EKSRP ni treba mobilizirati lastnih finančnih sredstev. |
|
52 |
Kot je namreč Komisija navedla v svojih dopisih, to, da se državi članici prek vmesnih plačil dajo na voljo dodatna sredstva, omogoča, da se ponovno oskrbijo likvidna sredstva, ki so bila prvotno sestavljena iz zneska, plačanega iz naslova predhodnega financiranja. Zaradi tega je znesek, ki je bil prvotno izplačan iz naslova predhodnega financiranja, na voljo za financiranje novih odhodkov EKSRP, ki jih je imela država članica, s sredstvi, ki jih da na voljo Unija, ne da bi morala država članica načeloma za kritje teh odhodkov dejansko mobilizirati svoja finančna sredstva. |
|
53 |
Drugič, finančni popravek ne pomeni nujno, da mora država članica Komisiji plačati neposredno iz svojih nacionalnih sredstev. Kot je navedeno v točki 42 zgoraj, se namreč v skladu s členom 34(8), drugi pododstavek, Uredbe št. 908/2014 znesek finančnega popravka odšteje od vmesnih plačil ali od plačila preostalega zneska, ki ga je Komisija izvedla kot povračilo drugih odhodkov, ki jih je država članica imela v okviru programa razvoja podeželja. |
|
54 |
Kadar se torej znesek finančnega popravka odšteje od zneska vmesnega plačila, se likvidna sredstva – ki so bila prvotno sestavljena iz zneska, plačanega iz naslova predhodnega financiranja, ki je državi članici dejansko na voljo za financiranje prihodnjih odhodkov EKSRP – zmanjšajo za znesek navedenega popravka. |
|
55 |
V zvezi s tem je treba poudariti, da zgolj zmanjšanja zneska, plačanega iz naslova predhodnega financiranja, ki je dejansko na voljo za financiranje odhodkov EKSRP, kot takšnega ni mogoče enačiti z nezmožnostjo države članice, da bi imela na voljo del svojih nacionalnih sredstev. |
|
56 |
Namreč, na eni strani, kot sta Komisija in Češka republika potrdili na obravnavi, iz člena 35(3) Uredbe št. 1306/2013 izhaja, da znesek, izplačan iz naslova predhodnega financiranja, ni namenjen ustvarjanju obresti v korist držav članic. Na drugi strani se v skladu s členom 35(4) Uredbe št. 1306/2013 znesek, izplačan iz naslova predhodnega financiranja, potrdi pred zaključkom programa razvoja podeželja. Bistvo navedenega postopka potrditve skladnosti je to, da se odhodki, ki jih je prijavila država članica, knjižijo v znesek, ki je dan na voljo kot predhodno financiranje, namesto da bi se povrnili z vmesnim plačilom ali plačilom razlike. Tako Komisija šele ob zaključku programa od države članice izterja preostali znesek, izplačan iz naslova predhodnega financiranja, če znesek, izplačan v okviru predhodnega financiranja, ni izčrpan. |
|
57 |
Tretjič, kot je navedeno v točki 43 zgoraj, imajo države članice načeloma obveznost, da od upravičencev zahtevajo izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov, ki izhajajo iz nepravilnosti ali malomarnosti, ki jih je mogoče pripisati navedenim upravičencem. Če država članica zneske, ki so predmet finančnega popravka, ki ga je Komisija naložila državi članici, izterja od upravičenca, naložitev finančnega popravka v nobenem primeru ne sme povzročiti, da država članica ne more razpolagati z delom svojih nacionalnih finančnih sredstev. |
|
58 |
Zato ob upoštevanju neobstoja gotovosti glede vpliva finančnega popravka na nacionalna sredstva države članice iz sodbe z dne 11. junija 2024, Komisija/Deutsche Telekom (C‑221/22 P, EU:C:2024:488), ne more izhajati, da bi za Komisijo veljala načelna, absolutna in brezpogojna obveznost, kot izhaja iz te sodbe, da samodejno plača obresti na podlagi sodbe, s katero je bil za ničen razglašen sklep o naložitvi finančnega popravka iz naslova EKSRP. |
|
59 |
Take ugotovitve s trditvami Češke republike ni mogoče ovreči. |
|
60 |
Namreč, v nasprotju s tem, kar trdi Češka republika, na podlagi okoliščine, da obstajajo posamezni primeri, v katerih je Komisija na lastno pobudo vračilom finančnih popravkov prištela obresti, ni mogoče dokazati, da takšna obveznost samodejno in brezpogojno velja za Komisijo na podlagi člena 266, prvi odstavek, PDEU, takoj ko je sklep o naložitvi finančnega popravka razglašen za ničen. |
|
61 |
Poleg tega, v nasprotju s tem, kar trdi Češka republika, okoliščina, da mora zadevna država članica sprejeti sklep o uporabi finančnega popravka, ne zadostuje za ugotovitev, da je v primeru razglasitve ničnosti tega sklepa treba plačati obresti. Če bi bila namreč takšna argumentacija upoštevana, se ne bi upoštevalo dejstva, da je v skladu s členom 266, prvi odstavek, PDEU obresti treba plačati le v delu, v katerem je njihov namen, da se nadomesti nezmožnost razpolaganja z zneskom, ki ga je treba vrniti. |
– Neobstoj obveznosti plačila obresti v obravnavani zadevi
|
62 |
V obravnavani zadevi Češka republika trdi, da je ta popravek – ker so bila plačila upravičencem že izvedena, po naložitvi spornega finančnega popravka pa jih ni bilo mogoče izterjati – privedel do tega, da Češka republika ne more razpolagati z ustreznim zneskom. |
|
63 |
Vendar, prvič, ni sporno, da je bilo predhodno financiranje Češki republiki dano na voljo v višini 69.170.219,88 EUR, v letih 2015 in 2016. |
|
64 |
Poleg tega, kot trdi Komisija, so bila – vsakič, ko je Češka republika prejela povračilo odhodkov iz naslova EKSRP v obliki vmesnih plačil – likvidna sredstva, ki so bila prvotno plačana iz sredstev za predhodno financiranje, ponovno dopolnjena in ponovno na voljo za financiranje novih odhodkov EKSRP, ki jih je imela ta država članica, tako da Češka republika ni dokazala, da je bila za realizacijo navedenih odhodkov dejansko prisiljena uporabiti svoja nacionalna sredstva. |
|
65 |
Drugič, kot je razvidno iz priloge A.1 k tožbi, je bil sporni finančni popravek odštet od vmesnega plačila, ki je bilo Češki republiki nakazano za izvajanje programa za razvoj podeželja za drugo četrtletje leta 2018. Sporni finančni popravek torej ni vključeval plačila Češke republike Komisiji iz lastnih finančnih sredstev. |
|
66 |
Tretjič, poudariti je treba, da je znesek, ki ga je Komisija dala na voljo Češki republiki iz naslova predhodnega financiranja, zmanjšan za znesek spornega finančnega popravka, načeloma ostal na voljo v obdobju med 10. avgustom 2018 in 27. oktobrom 2020, v katerem je bil navedeni finančni popravek izveden. Ni namreč sporno, da se je v obravnavani zadevi postopek potrditve skladnosti v zvezi s predhodnim financiranjem iz člena 35(4) Uredbe št. 1306/2013 začel šele leta 2023. |
|
67 |
Četrtič, Češka republika, tudi v svojih odgovorih na vprašanja, ki jih je Splošno sodišče postavilo v okviru ukrepa procesnega vodstva in na obravnavi, ni predložila nobenega elementa, na podlagi katerega bi bilo mogoče šteti, da predhodno financiranje ni bilo na voljo ali da ni bilo zadostno, niti nobenega drugega elementa, s katerim bi bilo mogoče dokazati, da je dejansko morala uporabiti svoja nacionalna sredstva za nadomestitev povračila odhodkov, ki so bili iz naslova spornega finančnega popravka začasno prijavljeni kot neupravičeni. |
|
68 |
Na eni strani z dokazi, ki jih je Češka republika predložila v utemeljitev tožbe, in sicer s poročilom o vmesnem plačilu za drugo četrtletje leta 2018, izpiskom ustreznega ministrstva za kmetijstvo z dne 10. avgusta 2018 in izpiskom računa ministrstva za kmetijstvo z dne 27. oktobra 2020, ni mogoče dokazati dejanske uporabe nacionalnih sredstev Češke republike. V teh dokumentih sta navedeni le nadomestilo, ki ga je Komisija izvedla ob vmesnem plačilu v drugem četrtletju leta 2018, in povračilo zneska spornega finančnega popravka v letu 2020. |
|
69 |
Na drugi strani je Češka republika v prilogah E.1 in E.2 predložila dve računovodski listini. Iz teh dveh dokumentov je razvidno, da je bil znesek spornega finančnega popravka v računovodskih izkazih češkega ministrstva za kmetijstvo zaporedoma prenesen kot „negativni obračun z zmanjšanjem prihodkov“ in nato kot „pozitivni obračun s povečanjem prihodkov“. Vendar računovodske vknjižbe zneska, ki ustreza spornemu finančnemu popravku, na račune ministrstva za kmetijstvo ni mogoče razlagati tako, da je bil navedeni finančni popravek financiran iz nacionalnih sredstev Češke republike. Na podlagi teh računovodskih vknjižb namreč ni mogoče dokazati, da je morala Češka republika dejansko uporabiti lastna sredstva, da bi nadomestila začasno zmanjšanje razpoložljivih sredstev zaradi spornega finančnega popravka, ki je bil naknadno razglašen za ničen. |
|
70 |
Poleg tega Češka republika trdi, da v praksi ne uporablja predhodnega financiranja, tako da mora znesek finančnega popravka kriti z lastnimi nacionalnimi sredstvi. Vendar je treba ugotoviti, da – ker je predhodno financiranje, ki ga je imela na voljo, ob neobstoju nasprotnih dokazov vedno zadostovalo za kritje odhodkov EKSRP, ki jih je imela v upoštevnem obdobju – naj bi bila neuporaba predhodnega financiranja v izključni pristojnosti Češke republike. Zato Češka republika ne more trditi, da je morala znesek spornega finančnega popravka kriti iz lastnih nacionalnih sredstev. |
|
71 |
Zgornjih ugotovitev ne omaje trditev Češke republike, da člen 85 Uredbe št. 1303/2013 ter člen 52 in člen 81(2) Uredbe št. 1306/2013 nasprotujejo temu, da se predhodno financiranje uporabi za financiranje spornega finančnega popravka. |
|
72 |
Ne gre namreč za to, da bi se štelo, da se sporni finančni popravek financira neposredno z zneskom, ki je bil dan na voljo iz naslova predhodnega financiranja, temveč da Češki republiki ni bilo treba dejansko nadomestiti zmanjšanja sredstev, danih na voljo – kot posledice navedenega finančnega popravka – s svojimi nacionalnimi sredstvi. Ker pa je bil znesek spornega finančnega popravka nižji od preostale razlike zneska predhodnega financiranja, ki je bilo Češki republiki dano na voljo, tej državi članici ni bila odvzeta možnost uporabe zneska, izplačanega iz naslova preostalega zneska predhodnega financiranja, ki je bil na voljo za financiranje drugih odhodkov iz naslova EKSRP. Poleg tega, kot je razvidno iz točke 69 zgoraj, Češka republika ni dokazala, da je bila prisiljena uporabiti lastna sredstva za nadomestitev finančnega popravka do razglasitve ničnosti in nazadnje do njegovega vračila. Poleg tega določbe, navedene v točki 71 zgoraj – v nasprotju s tem, kar trdi Češka republika – ne omajajo dejstva, da je bilo mogoče znesek, ki je bil izplačan v okviru predhodnega financiranja, sprva mogoče uporabiti za financiranje odhodkov EKSRP, preden je bil predmet spornega finančnega popravka. |
|
73 |
Glede na vse navedeno – in kljub temu, da zneski, ki so bili predmet spornega finančnega popravka, od upravičencev niso bili izterjani – ni mogoče ugotoviti, da so zaradi spornega finančnega popravka bila dejansko uporabljena nacionalna sredstva Češke republike, niti a fortiori to, da ta država članica ni mogla razpolagati z zneskom, ki ustreza temu finančnemu popravku. |
|
74 |
Zato plačilo obresti ni bil izvedbeni ukrep, ki bi ga Komisija morala sprejeti po sodbi z dne 19. decembra 2019, Češka republika/Komisija (T‑509/18, EU:T:2019:876), v skladu z obveznostmi, ki jih ima na podlagi člena 266, prvi odstavek, PDEU. |
|
75 |
V teh okoliščinah Komisija, ker v obravnavanem primeru ni bila zavezana k plačilu obresti, ni storila dovolj resne kršitve člena 266, prvi odstavek, PDEU, zaradi katere bi lahko nastala nepogodbena odgovornost Unije, ker vračilu spornega finančnega popravka ni prištela obresti. |
|
76 |
Zato prvi pogoj za nastanek nepogodbene odgovornosti Unije, ki se nanaša na obstoj dovolj resne kršitve pravnega pravila, s katerim so posameznikom podeljene pravice, ni izpolnjen. V skladu s sodno prakso, navedeno v točki 21 zgoraj, že ta ugotovitev zadostuje za izključitev nepogodbene odgovornosti Unije. |
|
77 |
Zato je treba to tožbo zavrniti. |
Stroški
|
78 |
V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker Češka republika s svojimi predlogi ni uspela, se ji v skladu s predlogi Komisije naloži plačilo stroškov. |
|
Iz teh razlogov je SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat) razsodilo: |
|
|
|
Kowalik-Bańczyk Cassagnabère Pavelin Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 15. julija 2026. Podpisi |
( *1 ) Jezik postopka: češčina.