Zadeva T‑55/24

Meta Platforms Ireland Ltd

proti

Evropski komisiji

Sodba Splošnega sodišča (prvi razširjeni senat) z dne 10. septembra 2025

„Digitalne storitve – Uredba (EU) 2022/2065 – Sklep Komisije o določitvi zneska pristojbine za nadzor za leto 2023 – Člen 43, od (3) do (5), Uredbe 2022/2065 – Člen 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2023/1127 – Metoda za izračun povprečnega mesečnega števila aktivnih prejemnikov – Sprememba učinkov razglasitve ničnosti v času“

Približevanje zakonodaj – Digitalne storitve – Uredba 2022/2065 – Določitev pristojbine za nadzor, ki se uporablja za zelo velike spletne platforme in za zelo velike spletne iskalnike – Metoda za izračun povprečnega mesečnega števila aktivnih prejemnikov – Metodologija, skupna zelo velikim spletnim platformam in zelo velikim spletnim iskalnikom – Dopustnost

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2022/2065, člen 33(3) in (4), člen 43, od (3) do (5), in člen 87, od (4) do (6); Uredba Komisije 2023/1127, člen 4(1) in (2))

(Glej točki 30 in 32.)
Približevanje zakonodaj – Digitalne storitve – Uredba 2022/2065 – Določitev pristojbine za nadzor, ki se uporablja za zelo velike spletne platforme in za zelo velike spletne iskalnike – Metoda za izračun povprečnega mesečnega števila aktivnih prejemnikov – Sprejetje s posamičnim izvedbenim aktom – Nezakonitost – Obveznost sprejetja take metodologije z delegiranim aktom

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2022/2065, člen 33(3) in (4), člen 43, od (3) do (5), in člen 87, od (4) do (6); Uredba Komisije 2023/1127, člen 4(1) in (2))

(Glej točke 35, od 39 do 41, 43, 44 in 48.)
Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki – Omejitev s strani Sodišča – Izvedbeni sklep Komisije o določitvi zneska pristojbine za nadzor – Razglasitev ničnosti – Ohranitev učinkov izpodbijanega akta do njegove nadomestitve v razumnem roku največ dvanajstih mesecev – Utemeljitev, ki se nanaša na razloge pravne varnosti in pravilnega izvajanja nadzornih nalog, ki so z Uredbo 2022/2065 zaupani Komisiji

(člena 264 in 266, prvi odstavek, PDEU)

(Glej točke 58, 59, 61, 63 in 64.)

Povzetek

Splošno sodišče, pri katerem sta bili vloženi ničnostni tožbi zoper sklepa Evropske komisije o določitvi zneska pristojbine za nadzor, ki se za leto 2023 uporablja za Facebook in Instagram na eni strani ter za TikTok na drugi, se je prvič izreklo o razlagi določb o določitvi pristojbine za nadzor, ki jo morajo ponudniki zelo velikih spletnih platform (v nadaljevanju: TGP) ( 1 ) plačati za financiranje nalog nadzora, ki jih opravlja Komisija in ki so ji zaupane z Uredbo DSA. Splošno sodišče je v obeh obravnavanih primerih presodilo, da je Komisija napačno uporabila pravo s tem, da je metodologijo za skupni izračun povprečnega mesečnega števila prejemnikov storitve (v nadaljevanju: NMDA) sprejela v izvedbenem aktu, in ne v delegiranem aktu, in je zato izpodbijana sklepa razglasilo za nična.

Tožeči stranki, družba Meta Platforms Ireland Ltd za storitve Facebook in Instagram na eni strani ter družba TikTok Technology Ltd za storitev TikTok na drugi strani, sta družbi, ki opravljata storitve, opredeljene kot TGP. V skladu s členom 43 Uredbe DSA morata plačati letno pristojbino za nadzor, namenjeno kritju stroškov nadzora, ki jih ima Komisija.

Komisija je z dvema izvedbenima sklepoma z dne 27. novembra 2023 določila znesek te pristojbine za leto 2023 za storitvi Facebook in Instagram na eni strani in za storitev TikTok na drugi strani. ( 2 ) Ta znesek je bil v skladu s členom 43(3), drugi pododstavek, Uredbe DSA določen v skladu z metodologijo in postopki iz Delegirane uredbe 2023/1127 ( 3 ), zlasti njenega člena 5. Komisija je za določitev navedenega zneska uporabila metodologijo, skupno vsem TGP in vsem zelo velikim spletnim iskalnikom, ki jo je priložila vsakemu od izpodbijanih sklepov, da bi določila NMDA določenih storitev in med te storitve razdelila letno pristojbino za nadzor v skladu z načeli iz člena 43 Uredbe DSA.

Tožeči stranki sta ta sklepa izpodbijali pred Splošnim sodiščem s tem, da sta se sklicevali med drugim na nezakonitost metode izračuna NMDA, ker naj bi Komisija izvajala svoja delegirana pooblastila s posamičnimi izvedbenimi akti.

Presoja Splošnega sodišča

Splošno sodišče je najprej preučilo, ali Uredba DSA omogoča uporabo skupne metodologije za izračun NMDA, preden je presodilo, ali je Komisija v obravnavanem primeru s sprejetjem take metodologije v okviru izvedbenega akta kršila člen 43 navedene uredbe.

Na prvem mestu je ugotovilo, da nobena določba Uredbe DSA ali Delegirane uredbe 2023/1127 Komisiji ne preprečuje, da uporabi določeno metodologijo za izračun NMDA. Poleg tega je navedlo, da upoštevni element za uporabo člena 43 Uredbe DSA ni NMDA v absolutnem smislu vsake določene storitve, ampak njegova relativna vrednost v razmerju do drugih določenih storitev.

V obravnavani zadevi je Splošno Sodišče presodilo, da je Komisija lahko upravičeno dvomila o skladnosti celote metod izračuna NMDA, ki so jih uporabili različni ponudniki, zlasti ker ni razpolagala s podatki nekaterih od njih. Iz tega sledi, da je upravičeno uporabila skupno metodologijo zaradi preglednosti in enakega obravnavanja navedenih ponudnikov, ob upoštevanju dejstva, da mora biti na podlagi člena 43 Uredbe DSA razdelitev stroškov nadzora sorazmerna z NMDA vsake določene storitve.

Poleg tega, ker iz besedila člena 4(2), drugi pododstavek, Delegirane uredbe 2023/1127 izhaja, da ta ne določa nobene hierarhije med tremi navedenimi viri informacij, saj so te jasno navedene kot alternative, Komisiji ni bilo treba dati prednosti enemu od njih ali ga prezreti. Zato se je Komisija upravičeno odločila, da se bo oprla na katere koli druge informacije, ki jih ima na voljo v smislu navedene določbe.

Na drugem mestu je Splošno sodišče navedlo, da iz splošne sistematike in ciljev Uredbe DSA izhaja, da je treba pojem „NMDA“ razumeti enotno in skladno, neodvisno od konteksta in namena njegovega izvajanja. Če bi bil namreč namen zakonodajalca določiti različne pravne ureditve glede na to, ali je bil namen uporabe NMDA določitev storitve kot storitve, ki spada v okvir TGP oziroma zelo velikih spletnih iskalnikov, ali določitev pristojbine za nadzor, bi to izrecno določil z jasnim in natančnim besedilom.

Glede na zgoraj navedene storitve je Splošno sodišče presodilo, da je Komisija sicer res upravičena sprejeti skupno metodologijo za izračun NMDA, vendar se ne more izogniti nadzoru postopka sprejetja delegiranih aktov, kot je med drugim določen v členu 87(4) in (6) Uredbe DSA, tako da to skupno metodologijo zgolj priloži vsakemu izvedbenemu aktu.

Čeprav je v zvezi s tem res, da se v nasprotju s členom 33(3) Uredbe DSA člen 43 te iste uredbe ne nanaša izrecno na sprejetje delegiranega akta za določitev metodologije za izračun NMDA, ostaja dejstvo, da navedeni člen Komisiji nalaga obveznost, da zagotovi, da so letne pristojbine za nadzor sorazmerne z NMDA vsake določene storitve, hkrati pa določa metodologijo in postopke, ki jih je treba uporabiti za njihovo določitev v delegiranem aktu, in ne v izvedbenem aktu.

Drugače povedano, iz kontekstualne in sistematične razlage upoštevnih določb DSA izhaja, da čeprav se člen 43 Uredbe DSA ne sklicuje izrecno na metodologijo iz člena 33 Uredbe DSA, vzpostavlja izrecno povezavo med metodologijo za določitev letnih pristojbin za nadzor, ki se lahko določi le s sprejetjem delegiranega akta, in NMDA določenih storitev, na podlagi katerih je treba določiti pristojbine. Zato je metodologija, uporabljena za izračun NMDA, neločljivo povezana z določitvijo pristojbine za nadzor in jo je treba šteti za njen bistveni in nepogrešljivi element.

Na tretjem mestu je Splošno sodišče presodilo, da ker je izračun NMDA bistven in nepogrešljiv element za določitev pristojbine, obveznost Komisije iz člena 43(4) Uredbe DSA, da „podrobno“ v delegiranem aktu določi metodo in postopke za določitev pristojbin, implicitno, vendar nujno povzroči obveznost, da se v takem aktu določijo vsaj dovolj podrobni elementi metode izračuna NMDA.

Vsekakor zadnjenavedena določba Komisiji v bistvu nalaga, da Uredbo DSA natančneje opredeli in konkretizira tako, da v delegiranem aktu določi podrobnosti, ki jih zakonodajalec ni opredelil. Ker pa Komisija v Delegirani uredbi 2023/1127 zgolj na splošno navaja tri vire informacij, in sicer podatke, ki jih je predložil ponudnik v skladu s členom 24(2) Uredbe DSA, informacije, ki se zahtevajo na podlagi člena 24(3) Uredbe DSA, in katere koli druge informacije, ki jih ima na voljo, ni mogoče šteti, da je Komisija spoštovala člen 43(4) Uredbe DSA.

V teh okoliščinah je Splošno sodišče presodilo, da ker je NMDA tako bistveni element metode za določitev pristojbine za nadzor kot tudi pojem, ki ga je treba enotno in skladno razumeti v celotni Uredbi DSA, iz člena 43(3) te uredbe v povezavi s členom 33(3) navedene uredbe izhaja, da je Komisija s tem, da je metodologijo za izračun NMDA sprejela v izvedbenem aktu, in ne v delegiranem aktu, kršila člen 43(3), (4) in (5) ter člen 87 iste uredbe. Zato je izpodbijana sklepa razglasilo za nična.

Vendar je Splošno sodišče odločilo, da se učinki izpodbijanih sklepov ohranijo do sprejetja potrebnih ukrepov za izvršitev sodb Splošnega sodišča, in to v razumnem roku, ki ne sme presegati dvanajstih mesecev od dneva, ko ti sodbi postaneta pravnomočni.

Splošno sodišče je ob upoštevanju razlogov, ki upravičujejo razglasitev ničnosti izpodbijanih sklepov, menilo, da Komisija ne bo mogla sprejeti novih sklepov, s katerima bi tožečima strankama naložila plačilo pristojbine za nadzor, ne da bi predhodno določila metodologijo za izračun NMDA z delegiranim aktom. Tako naj bi bilo mogoče nova sklepa o določitvi pristojbine za nadzor za leto 2023 sprejeti šele po spremembi Delegirane uredbe 2023/1127 ali sprejetju novega delegiranega akta o določitvi metodologije za izračun NMDA. Zato bi zavrnitev predloga za ohranitev učinkov izpodbijanih sklepov lahko ogrozila pravno varnost in pravilno izvajanje nadzornih nalog, ki so z Uredbo DSA zaupane Komisiji.

( 1 ) V smislu člena 33(4) Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL 2022, L 277, str. 1, v nadaljevanju: Uredba DSA).

( 2 ) Izvedbeni sklep Komisije C(2023) 8176 final z dne 27. novembra 2023 o določitvi zneska pristojbine za nadzor, ki se uporabi za Facebook in Instagram v skladu s členom 43(3) Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta, in Izvedbeni sklep Komisije C(2023) 8173 final z dne 27. novembra 2023 o določitvi zneska pristojbine za nadzor, ki se uporabi za storitev TikTok v skladu s členom 43(3) Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta.

( 3 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/1127 z dne 2. marca 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta s podrobnimi metodologijami in postopki v zvezi s pristojbinami za nadzor, ki jih Komisija zaračunava ponudnikom zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov (UL 2023, L 149, str. 16).