–

za Evropsko komisijo T. S. Bohr in M. Owsiany-Hornung, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3 Direktive 98/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic o strojih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 20, str. 207) ter točk 1.1.2, 1.2.1, 1.2.2, 1.2.4, 1.2.6 in 1.2.7 in točke 2.3(c) Priloge I k tej direktivi.

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med YH in družbo Widl GmbH v zvezi s povračilom škode, ki jo je YH utrpel zaradi stroja, ki ga je proizvedla družba Widl.

3

V uvodnih izjavah 2, 6, 7 in 9 Direktive 98/37 je navedeno:

[…]

[…]

4

Člen 3 te direktive določa:

„Stroji in varnostne komponente, zajeti v tej direktivi, morajo izpolnjevati bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, predpisane v Prilogi I.“

5

Točka 1.1.2 Priloge I k navedeni direktivi, naslovljena „Načela vgraditve varnosti“, določa:

[…]“

6

Točke 1.2.1, 1.2.2, 1.2.4, 1.2.6 in 1.2.7 te priloge določajo:

„1.2.1. Varnost in zanesljivost krmilnih sistemov

Krmilni sistemi morajo biti konstruirani in izdelani tako, da so toliko varni in zanesljivi, da je preprečeno nastajanje nevarnih okoliščin. Predvsem morajo biti konstruirani in izdelani tako, da:

1.2.2. Krmilne naprave

Krmilne naprave morajo biti:

[…]

1.2.4. Naprava za ustavitev

Normalna ustavitev

Vsak stroj mora biti opremljen s krmiljem, s katerim je mogoče stroj varno popolnoma ustaviti.

Vsako delovno mesto mora biti opremljeno s krmiljem za ustavitev vseh ali nekaterih gibljivih delov stroja, odvisno od vrste nevarnosti, tako da je zagotovljena varnost strojev. Krmilje za ustavitev strojev mora imeti prednost pred krmiljem za zagon.

Ko se stroji ali njegovi nevarni deli ustavijo, mora biti dovod energije do zadevnih vklopnih stikal odklopljen.

Izklop v sili

Vsak stroj mora biti opremljen z eno ali več napravami za izklop v sili, tako da je mogoče odvrniti dejansko ali grozečo nevarnost. Izjeme so:

Kadar že začeto delovanje krmilja za izklop v sili po danem ukazu za ustavitev stroja preneha slediti ukazu za ustavitev, mora biti ta ukaz izveden z blokiranjem naprave za izklop v sili, dokler to blokiranje ni izrecno preklicano; naprave za ustavitev ne sme biti mogoče blokirati brez sprožitve ukaza za ustavitev; sprostitev mora biti mogoča samo z ustreznim postopkom, sprostitev naprave pa ne sme sprožiti ponovnega zagona stroja, temveč le dopustiti ponovni zagon.“

[…]

1.2.6. Odpoved napajanja

Prekinitev, ponovna vzpostavitev po prekinitvi ali kakršno koli nihanje napajanja stroja ne sme povzročiti nevarnega stanja.

Zlasti:

1.2.7. Odpoved krmilnih tokokrogov

Napaka v logiki krmilnega tokokroga ali pa odpoved ali poškodba krmilnega tokokroga ne sme povzročiti nevarnega stanja. Zlasti:

7

V točki 2 navedene priloge, naslovljeni „Bistvene zdravstvene in varnostne zahteve za določene kategorije strojev“, točka 2.3 te priloge, naslovljena „Stroji za obdelavo lesa in podobnih materialov“, v točki (c) določa:

„Stroji za obdelavo lesa in stroji za obdelavo materialov s fizikalnimi in tehnološkimi značilnostmi, podobnimi značilnostim lesa, npr. plutovine, kosti, trde gume, trdih plastičnih materialov in drugih podobnih trdih materialov, morajo biti skladni z naslednjimi bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami:

[…]

8

Direktiva 98/37 je bila v nemško pravo prenesena s členoma 1 in 16 Gesetz zur Neuordnung der Sicherheit von technischen Arbeitsmitteln und Verbraucherprodukten (zakon o reorganizaciji varnosti tehničnih delovnih sredstev in potrošniških proizvodov) z dne 6. januarja 2004 (BGBl. 2004 I, str. 2.)

9

Nemški zakonodajalec je na podlagi člena 1 tega zakona sprejel Gesetz über technische Arbeitsmittel und Verbraucherprodukte (Geräte- und Produktsicherheitsgesetz – GPSG) (zakon o tehničnih delovnih sredstvih in potrošniških proizvodih (zakon o varnosti naprav in proizvodov – GPSG)) z dne 6. januarja 2004 (BGBl. 2004 I, str. 2).

10

Ta zakonodajalec je na podlagi člena 16 zakona o reorganizaciji varnosti tehničnih delovnih sredstev in potrošniških proizvodov na eni strani spremenil Neunte Verordnung zum Gerätesicherheitsgesetz (deveta uredba o zakonu o varnosti naprav (uredba o strojih)) z dne 12. maja 1993 (BGBl. 1993 I, str. 704) (prvotno sprejeta na podlagi člena 1 Verordnung zum Gerätesicherheitsgesetz und zur Änderung von Verordnungen zum Gerätesicherheitsgesetz (uredba o zakonu o varnosti naprav) z dne 12. maja 1993 (BGBl. 1993 I, str. 704) in na drugi strani preimenoval to deveto uredbo „Neunte Verordnung zum Geräte- und Produktsicherheitsgesetz (Maschinenverordnung – 9e GSGV) [(deveta uredba o zakonu o varnosti naprav in proizvodov) (uredba o strojih – 9. GSGV)]“.

11

Člen 2 uredbe o strojih – 9. GSGV določa:

„Stroji se lahko dajo v promet le, če izpolnjujejo bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz Priloge I k Direktivi [98/37] ter če ob pravilni vgradnji, vzdrževanju in uporabi v skladu s predvidenim namenom ne ogrožajo varnosti in zdravja ljudi ter varnosti domačih živali in premoženja.“

12

YH je leta 2009 pri distributerju kupil krožno žago za obdelavo lesa, ki jo proizvaja družba Widl (v nadaljevanju: žaga iz postopka v glavni stvari).

13

Žaga iz postopka v glavni stvari je lahko delovala na namizni in nihajni način. Opremljena je bila z zelenim zagonskim gumbom in rdečim gumbom za ustavitev (v nadaljevanju: naprava za normalno ustavitev), ki sta bila pod pokrovom, ter rdečim gumbom za izkop v sili nad tem pokrovom (v nadaljevanju: naprava za izklop v sili).

14

Tako naprava za normalno ustavitev kot naprava za izklop v sili sta ukazali aktivacijo elektronske zavore, da bi se po približno desetih sekundah list žage iz postopka v glavni stvari ustavil.

15

YH je imel 14. decembra 2016 nesrečo z žago iz postopka v glavni stvari. Želel jo je preklopiti z nihajnega na namizni način, pri čemer je njen motor ustavil z uporabo ene od teh naprav za ustavitev. Med nalaganjem razrezanih kosov lesa na samokolnico je nehote ponovno pritisnil na eno od navedenih naprav, bodisi enkrat za najmanj štiri ali pet sekund, bodisi večkrat zaporedoma v skupnem trajanju najmanj štiri ali pet sekund.

16

Potem je bil zavorni učinek lista žage iz postopka v glavni stvari prekinjen, tako da je ta list še približno 11 minut tiho prosto tekel, pri čemer se je njegova hitrost upočasnjevala do ustavitve.

17

YH je zaščito lista žage iz postopka v glavni stvari preklopil naprej, ne da bi opazil, da se ta list še vedno tiho vrti. Ta list je nato zajel njegov levi kazalec in ga poškodoval.

18

YH je po tej nesreči pri Landgericht Deggendorf (deželno sodišče v Deggendorfu, Nemčija) vložil odškodninsko tožbo proti družbi Widl zaradi resne škode, ki jo je utrpel zaradi uporabe žage iz postopka v glavni stvari.

19

V okviru postopka, ki je potekal pred tem sodiščem, je bilo pripravljeno izvedensko mnenje. Izvedenec je v tem poročilu ugotovil, da čeprav je bil zavorni čas lista žage iz postopka v glavni stvari nastavljen na trinajst sekund, je bilo z aktiviranjem naprave za izklop v sili mogoče ta list ustaviti v osmih ali devetih sekundah. Poleg tega je poudaril, da kadar se naprava za izklop v sili ponovno aktivira bodisi enkrat za najmanj štiri ali pet sekund ali večkrat zapored v skupnem trajanju najmanj štiri ali pet sekund, se navedeni list ne ustavi v nastavljenem zavornem času, ampak se še naprej vrti približno 11 minut.

20

Landgericht Deggendorf (deželno sodišče v Deggendorfu) je odškodninsko tožbo, ki jo je vložil YH, zavrnilo.

21

YH je zoper to zavrnilno odločbo vložil pritožbo pri Oberlandesgericht München (višje deželno sodišče v Münchnu, Nemčija), ki je predložitveno sodišče. V bistvu trdi, da žaga iz postopka v glavni stvari ni v skladu z varnostnimi zahtevami iz Direktive 98/37.

22

To sodišče poudarja, da čeprav je YH znatno prispeval k škodi, ki mu je nastala, bi bilo mogoče tudi družbo Widl šteti za odgovorno za del te škode, če žaga iz postopka v glavni stvari ne bi bila v skladu z varnostnimi zahtevami iz Direktive 98/37.

23

V zvezi s tem predložitveno sodišče meni, da ima žaga iz postopka v glavni stvari konstrukcijsko napako in da ne izpolnjuje varnostnih zahtev, ki izhajajo iz člena 3 Direktive 98/37 in Priloge I k tej direktivi, zlasti zato, ker bi ponovno aktiviranje naprave za izklop v sili, in sicer z enim daljšim pritiskom ali več zaporednimi pritiski na to napravo, povzročilo, da bi se žagin list še naprej tiho vrtel približno 11 minut. To sodišče poudarja, da v izrednih razmerah ni mogoče izključiti, da lahko uporabnik v stanju panike to napravo aktivira z enim daljšim pritiskom ali več zaporednimi pritiski na to napravo, in da bi bilo treba v takem primeru zagotoviti ustavitev tega žaginega lista, da bi bile izpolnjene varnostne zahteve.

24

Vendar predložitveno sodišče dvomi o razlagi točke 1.2.4 Priloge I k Direktivi 98/37. Po njegovem mnenju bi bilo mogoče del stavka iz te točke, v skladu s katerim „[k]adar že začeto delovanje krmilja za izklop v sili po danem ukazu za ustavitev stroja preneha slediti ukazu za ustavitev, mora biti ta ukaz izveden z blokiranjem naprave za izklop v sili, dokler to blokiranje ni izrecno preklicano“, razlagati tako, da če se ta naprava ponovno aktivira, se ukaz za zaviranje ne sme ohraniti. V skladu s tako razlago naj bi žaga iz postopka v glavni stvari izpolnjevala varnostne zahteve iz Direktive 98/37. Poleg tega to sodišče sprašuje, ali tako namerno ali nenamerno ravnanje pomeni „ustrezen postopek“ za sprostitev navedene naprave v smislu točke 1.2.4 Priloge I k Direktivi 98/37.

25

V teh okoliščinah je Oberlandesgericht München (višje deželno sodišče v Münchnu) prekinilo postopek in Sodišču predložilo ta vprašanja za predhodno odločanje:

26

Predsednik Sodišča je z odločbo z dne 3. marca 2024 na predložitveno sodišče naslovil zahtevo za informacije, da bi ugotovil, prvič, ali so bile določbe Direktive 98/37 prenesene v nemško pravo, ob upoštevanju dejstva, da v okviru spora med posamezniki, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, določbe te direktive same po sebi brez prenosa v nacionalno pravo ne morejo ustvarjati obveznosti za toženo stranko v postopku v glavni stvari. Drugič, Sodišče je to sodišče pozvalo, naj pojasni, ali je YH ob nesreči uporabil napravo za normalno ustavitev ali napravo za izklop v sili.

27

Predložitveno sodišče je 20. marca 2025 odgovorilo na to zahtevo za informacije. Na prvem mestu, poudarilo je, da so bile določbe Direktive 98/37 v nemški pravni red prenesene z uredbo o strojih – 9. GSGV, katere člen 2 določa, da se stroji lahko dajo v promet le, če izpolnjujejo bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz Priloge I k Direktivi 98/37 ter če ne ogrožajo varnosti in zdravja ljudi ali varnosti domačih živali in premoženja, če so pravilno nameščeni in vzdrževani ter se uporabljajo v skladu s svojim namenom. Na drugem mestu, predložitveno sodišče je pojasnilo, da je YH pred Landgericht Deggendorf (deželno sodišče v Deggendorfu) navedel, da je v času nesreče aktiviral napravo za normalno ustavitev, medtem ko je pred njim navedel, da je aktiviral napravo za izklop v sili. Vendar po mnenju predložitvenega sodišča ni treba dokazati, katera od teh naprav je bila aktivirana, ker naj bi vsaka od njiju opravljala eno in isto funkcijo zaviranja žage iz postopka v glavni stvari.

28

Predložitveno sodišče s tremi vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3 Direktive 98/37 ter točke 1.1.2, 1.2.1, 1.2.2, 1.2.4, 1.2.6 in 1.2.7 in točko 2.3(c) Priloge I k tej direktivi razlagati tako, da naprava za normalno ustavitev in/ali naprava za izklop v sili krožne žage za obdelavo lesa izpolnjujeta zahteve glede varnosti in zdravja iz teh določb, če se po sprožitvi ukaza za ustavitev stroja z – namernim ali nenamernim – enim daljšim pritiskom ali več zaporednimi pritiski na zadevno napravo za ustavitev prekine zaviralni učinek te žage, s to posledico, da se žagin list ne ustavi, temveč še naprej tiho prosto teče in se upočasnjuje, dokler se nazadnje po več minutah ne ustavi.

29

V zvezi s tem je treba opozoriti, da Direktiva 98/37 na ravni Unije izčrpno harmonizira pravila o bistvenih varnostnih zahtevah za stroje in o potrjevanju njihove skladnosti s temi zahtevami ter pravila, ki se nanašajo na ravnanje držav članic v zvezi s stroji, za katere se domneva, da izpolnjujejo navedene zahteve (glej v tem smislu sodbo z dne 17. aprila 2007, AGM-COS.MET, C‑470/03, EU:C:2007:213, točka 53).

30

Ta direktiva na podlagi druge, šeste, sedme in devete uvodne izjave stremi k zagotavljanju prostega pretoka strojev na notranjem trgu ter k izpolnitvi nujnih in bistvenih varnostnih in zdravstvenih zahtev glede teh strojev s tem, da je nacionalne sisteme certificiranja in potrjevanja skladnosti nadomestila s harmoniziranim sistemom. V ta namen so zlasti v členu 3 navedene direktive in Prilogi I k njej naštete bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati stroji in varnostne komponente, izdelani v državah članicah (sodbi z dne 8. septembra 2005, YonemotoC‑40/04, EU:C:2005:519, točka 31, in z dne 17. aprila 2007, AGM-COS.MET, C‑470/03, EU:C:2007:213, točka 52).

31

Med temi zahtevami so, na prvem mestu, v točki 1.1.2 te priloge navedena načela vgraditve varnosti, ki jih morajo izpolnjevati stroji in njihove varnostne komponente. V skladu s to točko 1.1.2(a) morajo biti stroji zlasti izdelani tako, da ustrezajo svojim funkcijam ter da jih je mogoče nastavljati in vzdrževati brez tveganja za osebe, če se ta opravila izvedejo v okoliščinah, ki jih je predvidel proizvajalec. Ta določba poleg tega določa, da mora biti namen sprejetih ukrepov odpraviti vsako tveganje za nesrečo v vsej predvideni življenjski dobi strojev, vključno s fazo montaže in demontaže, pa tudi tako tveganje, ki se lahko pojavi v predvidljivih neobičajnih razmerah.

32

Poleg tega mora proizvajalec v skladu s točko 1.1.2(b) Priloge I k Direktivi 98/37 pri izbiri najustreznejših metod najprej v navedenem vrstnem redu odpraviti ali zmanjšati tveganje za varnost ali zdravje, nato sprejeti potrebne varnostne ukrepe za tveganje, ki ga ni mogoče odpraviti, in nazadnje obvestiti uporabnike o tveganju, ki je ostalo zaradi pomanjkljivosti sprejetih varnostnih ukrepov, navesti, ali je potrebno kakšno posebno usposabljanje, in opredeliti morebitno potrebno osebno varovalno opremo.

33

Poleg tega načelo iz točke 1.1.2(c) te priloge od proizvajalca zadevnega stroja zahteva, da pri konstruiranju in izdelavi strojev ter pri sestavljanju navodil predvidi ne le normalno uporabo strojev, ampak tudi vse druge načine uporabe, ki jih je mogoče pričakovati.

34

Na drugem mestu, točka 1.2.1 navedene priloge določa, da morajo biti krmilni sistemi konstruirani in izdelani tako, da so toliko varni in zanesljivi, da je preprečeno nastajanje nevarnih okoliščin in zlasti da pri manevriranju ne pride do nevarnih situacij, medtem ko točka 1.2.2 te priloge med drugim določa, da morajo biti krmilne naprave konstruirane tako, da so gibi krmiljenja skladni z njihovimi učinki.

35

Na tretjem mestu, točka 1.2.4 Priloge k Direktivi 98/37 zahteva, da mora biti vsak stroj opremljen s krmiljem, s katerim je mogoče stroj varno popolnoma ustaviti, in sicer z napravo za normalno ustavitev ter – ob upoštevanju nekaterih izjem, ki niso upoštevne za rešitev spora o glavni stvari – z eno ali več napravami za izklop v sili, tako da je mogoče odvrniti dejansko ali grozečo nevarnost.

36

Na eni strani, kar zadeva napravo za normalno ustavitev, ta točka 1.2.4 določa, da mora ta naprava omogočati, odvisno od vrste nevarnosti, ustavitev vseh ali nekaterih gibljivih delov stroja, tako da je zagotovljena varnost tega stroja. Poleg tega morajo imeti ukazi za ustavitev strojev prednost pred ukazi za zagon. Ko se stroj ali njegovi nevarni deli ustavijo, mora biti dovod energije do zadevnih vklopnih stikal odklopljen.

37

Na drugi strani, kar zadeva napravo za izklop v sili, navedena točka 1.2.4. določa, da mora ta naprava imeti jasno prepoznavno, jasno vidno in hitro dostopno krmilje. Poleg tega mora čim hitreje ustaviti nevaren proces brez povzročanja dodatne nevarnosti in po potrebi sprožiti ali dopustiti sprožitev nekaterih varnostnih premikov.

38

V isti točki 1.2.4 je poleg tega pojasnjeno, da „[k]adar že začeto delovanje krmilja za izklop v sili po danem ukazu za ustavitev stroja preneha slediti ukazu za ustavitev, mora biti ta ukaz izveden z blokiranjem naprave za izklop v sili, dokler to blokiranje ni izrecno preklicano“, in da naprave za ustavitev ne sme biti mogoče blokirati brez sprožitve ukaza za ustavitev. Poleg tega mora biti sprostitev naprave za zaustavitev v sili mogoča le z ustreznim postopkom, ta sprostitev pa ne sme sprožiti ponovnega zagona stroja, temveč le dopustiti ponovni zagon.

39

Iz tega sledi, da mora sprožitev naprave za izklop v sili sprožiti ukaz za ustavitev, ki ga je treba ohraniti z blokiranjem te naprave. Prenehanje aktivacije navedene naprave tako ne sme povzročiti njene sprostitve, saj je tako sprostitev mogoče doseči le z ustreznim postopkom. Pojem „ustrezen postopek“ v smislu točke 1.2.4 Priloge I k Direktivi 98/37 je zato treba razumeti tako, da se nanaša na določeno delovanje, ločeno od aktiviranja iste naprave, ki je posebej namenjeno njeni sprostitvi.

40

Poleg tega je treba poudariti, da sprostitev naprave za izklop v sili zaradi takega ustreznega postopka zadevnega stroja nikakor ne sme ponovno zagnati. Njegov ponovni zagon mora biti namreč mogoč le z naknadnim aktiviranjem drugega krmilja.

41

Na četrtem mestu, točki 1.2.6 in 1.2.7 Priloge I k Direktivi 98/37 v bistvu določata, da nobena napaka v logiki ali napajanju krmilnega tokokroga ne sme povzročiti nevarnega stanja ali preprečiti ustavitve zadevnega stroja, če je bil ukaz za to že sprožen.

42

Na petem in zadnjem mestu, navesti je treba, da točka 2.3 te priloge določa dodatne zahteve za stroje za obdelavo lesa, kot je žaga iz postopka v glavni stvari.

43

Zlasti kar zadeva zaviranje takih strojev, točka 2.3(c) Priloge I k Direktivi 98/37 določa, da mora biti zadevni stroj opremljen z avtomatsko zavoro, ki dovolj hitro ustavi njegovo orodje, če je prisotno tveganje dotika orodja med ustavljanjem.

44

Taka zahteva je dodaten varnostni ukrep za stroje za obdelovanje lesa, njen namen pa je zagotoviti, da se zdravstvene in varnostne zahteve izpolnijo zlasti z imobilizacijo orodja zadevnega stroja za obdelavo lesa, na primer listov, rezalnikov itd., v dovolj kratkem času, da se odpravi tveganje nenamernega dotika v fazi upočasnjevanja tega orodja.

45

V obravnavani zadevi je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da je YH, potem ko je sprožil ukaz za ustavitev, neprostovoljno aktiviral napravo za izklop v sili ali napravo za normalno ustavitev, bodisi z enim daljšim pritiskom bodisi z več zaporednimi pritiski na gumb, kar je povzročilo, da je bil zavorni učinek prekinjen in da je list žage iz postopka v glavni stvari še naprej več minut tiho prosto tekel.

46

Tudi ob predpostavki, da je mogoče sprostitev naprave za izklop v sili v skladu z navodili za uporabo zadevnega stroja doseči s tem, da se ta naprava aktivira bodisi z enim samim daljšim pritiskom bodisi z več zaporednimi pritiski na gumb, kar bo moralo preveriti predložitveno sodišče, to ne spremeni dejstva, da se ta stroj s to sprostitvijo nikakor ne sme ponovno zagnati, temveč se mora le dopustiti ponovni zagon, kot je izrecno določeno v točki 1.2.4 Priloge I k Direktivi 98/37 in kot je opozorjeno v točki 38 te sodbe.

47

Tako se zdi, da je dejstvo, da so dejanja – ne glede na to, ali so namerna ali ne – ki so opisana v točki 45 te sodbe, povzročila, da je bil zavorni učinek prekinjen in da je list žage iz postopka v glavni stvari več minut tiho prosto tekel, v nasprotju z zahtevo iz točke 1.2.4 Priloge I k Direktivi 98/37 in torej ne more pomeniti „ustreznega postopka“ za sprostitev naprave za izklop v sili v smislu iste točke 1.2.4.

48

Enaka ugotovitev velja mutatis mutandis, če bi YH aktiviral napravo za normalno ustavitev, bodisi z daljšim pritiskom ali zaporednimi pritiski na napravo. Namreč, tudi če se naprava za normalno ustavitev in naprava za izklop v sili med seboj nekoliko razlikujeta glede svojih bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev, zanju v bistvu veljajo enaka načela vgraditve varnosti in imata enako bistveno funkcijo, in sicer ustavitev zadevnega stroja s tem, da se ga nastavi v stanje varnosti. Tako aktiviranje naprave za normalno ustavitev, bodisi z daljšim pritiskom bodisi z zaporednimi pritiski na napravo, nikakor ne more povzročiti prekinitve ukaza ustavitve, ki naj bi ga dalo to krmilje, niti tega, da se zadevni krožni žagi omogoči, da še več minut tiho prosto teče.

49

Poleg tega se zdi, da je taka posledica tudi v nasprotju z načeli vgraditve varnosti, ki jih morajo izpolnjevati stroji in njihove varnostne komponente, navedeni v točki 1.1.2 Priloge I k Direktivi 98/37, ter z varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami, ki izhajajo iz točk 1.2.1, 1.2.2, 1.2.6 in 1.2.7 in točke 2.3(c) te priloge, na katere je bilo opozorjeno v točkah od 31 do 34 in od 41 do 44 te sodbe, ker osebe, ki uporabljajo zadevni stroj, izpostavlja večjemu tveganju za njihovo varnost in zdravje. Kot namreč poudarja predložitveno sodišče, je povsem predvidljivo, da v paniki oseba, ki uporablja ta stroj, zato da bi ga čim prej ustavila, bodisi z daljšim bodisi z zaporednimi pritiski na gumb aktivira napravo za normalno ustavitev ali napravo za izklop v sili. Te naprave s tem, da v takih okoliščinah listu zadevnega stroja omogočajo, da več minut še naprej tiho prosto teče, namesto da bi ga ustavile v dovolj kratkem času, kršijo vse zgoraj navedene zahteve.

50

Glede na vse zgoraj navedene ugotovitve je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člen 3 Direktive 98/37 ter točke 1.1.2, 1.2.1, 1.2.2, 1.2.4, 1.2.6 in 1.2.7 in točko 2.3(c) Priloge I k tej direktivi razlagati tako, da naprava za normalno ustavitev in/ali naprava za izklop v sili krožne žage za obdelavo lesa ne izpolnjujeta zahtev glede varnosti in zdravja iz teh določb, če se po sprožitvi ukaza za ustavitev stroja z – namernim ali nenamernim – bodisi z enim daljšim ponovnim pritiskom bodisi z več zaporednimi pritiski na napravo prekine zaviralni učinek te žage, s to posledico, da se žagin list ne ustavi, temveč še naprej tiho prosto teče in se upočasnjuje, dokler se nazadnje po več minutah ne ustavi.

51

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:

Člen 3 Direktive 98/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic o strojih ter točke 1.1.2, 1.2.1, 1.2.2, 1.2.4, 1.2.6 in 1.2.7 in točke 2.3(c) Priloge I k tej direktivi

je treba razlagati tako, da

naprava za normalno ustavitev in/ali naprava za izklop v sili krožne žage za obdelavo lesa ne izpolnjujeta zahtev glede varnosti in zdravja iz teh določb, če se po sprožitvi ukaza za ustavitev stroja z – namernim ali nenamernim – bodisi z enim daljšim ponovnim pritiskom bodisi z več zaporednimi pritiski na napravo prekine zaviralni učinek te žage, s to posledico, da se žagin list ne ustavi, temveč še naprej tiho prosto teče in se upočasnjuje, dokler se nazadnje po več minutah ne ustavi.