–

za LIPOR – Associação de Municípios para a Gestão Sustentável de Resíduos do Grande Porto M. Fernandes, R. Maia Magalhães in R. P. Pinto, advogados,

–

za PreZero Portugal S.A. A. Tinoco, advogado,

–

za portugalsko vlado P. Barros da Costa, F. Batista in M. J. Ramos, agenti,

–

za češko vlado L. Halajová, M. Smolek in J. Vláčil, agenti,

–

za Evropsko komisijo A. Biolan, G. Wils in I. Melo Sampaio, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 63(1) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL 2014, L 94, str. 65).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med združenjem LIPOR – Associação de Municípios para a Gestão Sustentável de Resíduos do Grande Porto (združenje občin za trajnostno ravnanje z odpadki iz velikega Porta, Portugalska; v nadaljevanju: LIPOR) in družbo PreZero Portugal, S.A. (v nadaljevanju: PreZero) na eni strani in družbo Semural Waste & Energy, S.A. (v nadaljevanju: Semural), ker je združenje LIPOR naročilo za prevoz in odlaganje odpadkov oddalo družbi PreZero.

3

V uvodnih izjavah 14 in 84 Direktive 2014/24 je navedeno:

[…]

4

Člen 2 te direktive, naslovljen „Opredelitve pojmov“, v odstavku 1 določa:

„V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

5

Člen 56 navedene direktive, ki določa „[s]plošna načela“, ki se uporabljajo pri izboru udeležencev in oddaji javnih naročil, v odstavku 3 določa:

„Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko javni naročniki – razen če je v nacionalnem pravu, s katerim se izvaja ta direktiva, določeno drugače – zahtevajo, da zadevni gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo, dopolnijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da so takšne zahteve popolnoma skladne z načeloma enake obravnave in transparentnosti.“

6

Člen 58 Direktive 2014/24, naslovljen „Pogoji za sodelovanje“, določa:

„1.   Pogoji za sodelovanje se lahko nanašajo na:

[…]

3.   Glede ekonomskega in finančnega položaja lahko javni naročniki določijo zahteve, s katerimi zagotovijo, da imajo gospodarski subjekti potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila. […]

[…]

4.   Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko javni naročniki določijo zahteve, s katerimi zagotovijo, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti.

[…]“

7

Člen 59 te direktive, naslovljen „Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila“, v odstavku 1 določa:

„Ob predložitvi prijav za sodelovanje ali ponudb javni naročniki namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, sprejmejo [ESPD], ki vključuje posodobljeno lastno izjavo, kot predhodni dokaz, da zadevni gospodarski subjekt izpolnjuje naslednje pogoje:

Če gospodarski subjekt uporablja zmogljivosti drugih subjektov v skladu s členom 63, ESPD vsebuje tudi informacije iz prvega pododstavka tega odstavka v zvezi s temi subjekti.

ESPD vključuje uradno izjavo gospodarskega subjekta, da zadevni razlog za izključitev ne velja in/ali da je zadevni pogoj za sodelovanje izpolnjen, obenem pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva javni naročnik. Poleg tega je v ESPD naveden javni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vsebuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt na zahtevo in brez odlašanja lahko predložil ta dokazila.

[…]“

8

Člen 60 navedene direktive, naslovljen „Dokazila“, v odstavku 1 določa:

„Javni naročniki lahko zahtevajo potrdila, izjave in druga dokazila iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena in Priloge XII kot dokaz odsotnosti razlogov za izključitev, navedenih v členu 57, in izpolnjevanja pogojev za sodelovanje v skladu s členom 58.

Javni naročniki ne smejo zahtevati drugih dokazil, razen tistih iz tega člena in člena 62. V zvezi s členom 63 lahko gospodarski subjekti uporabijo vsa ustrezna sredstva, da javnemu naročniku dokažejo, da bodo imeli na voljo potrebna sredstva.“

9

Člen 63 Direktive 2014/24, naslovljen „Uporaba zmogljivosti drugih subjektov“, v odstavku 1 določa:

„Glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem iz člena 58(3) ter pogojev v zvezi s tehnično in strokovno sposobnostjo iz člena 58(4) lahko gospodarski subjekt po potrebi za posamezno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo iz točke (f) dela II Priloge XII ali ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko gospodarski subjekti uporabijo zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo ti izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi gospodarski subjekt uporabljati zmogljivosti drugih subjektov, javnemu naročniku dokaže, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen.

Javni naročnik v skladu s členi 59, 60 in 61 preveri, ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje, oziroma ali obstajajo razlogi za izključitev v skladu s členom 57. Javni naročnik od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta, ki ne izpolnjuje ustreznih pogojev za sodelovanje ali v zvezi z njim obstajajo obvezni razlogi za izključitev. Javni naročnik lahko od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta, v zvezi s katerim obstajajo neobvezni razlogi za izključitev; tako zahtevo lahko od njega zahteva tudi država članica.

Če gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem, lahko javni naročnik zahteva, da so gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj odgovorni za izvedbo javnega naročila.

Pod enakimi pogoji lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 19(2) uporabi zmogljivosti sodelujočih v tej skupini ali drugih subjektov.“

10

Člen 65 te direktive se nanaša na „[z]manjšanje števila sicer ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju“.

11

V uvodni izjavi 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/7 z dne 5. januarja 2016 o določitvi standardnega obrazca za enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (UL 2016, L 3, str. 1) je navedeno:

„Eden glavnih ciljev Direktive [2014/24] in Direktive 2014/25/EU [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL 2014, L 94, str. 243)] je zmanjšanje upravnih bremen za javne naročnike, naročnike in gospodarske subjekte, zlasti za mala in srednja podjetja. Ključen del teh prizadevanj je [ESPD]. Standardni obrazec za [ESPD] bi bilo zato treba oblikovati tako, da ne bi bilo treba predložiti velikega števila potrdil ali drugih dokumentov v zvezi z razlogi za izključitev in pogoji za sodelovanje. Iz istega razloga bi moral standardni obrazec zagotoviti tudi ustrezne informacije o subjektih, katerih zmogljivosti gospodarski subjekt uporablja, tako da bi se preverjanje informacij v zvezi s temi subjekti lahko izvedlo istočasno in pod enakimi pogoji kot preverjanje v zvezi z glavnim gospodarskim subjektom.“

12

V osemnajstem odstavku Priloge 1 k tej izvedbeni uredbi, naslovljene „Navodila“, je navedeno:

„Gospodarski subjekt, ki v postopku oddaje javnega naročila nastopa samostojno, vendar uporablja zmogljivosti enega ali več drugih subjektov, mora zagotoviti, da javni naročnik oziroma naročnik prejme njegov [ESPD], poleg tega pa še ločen [ESPD], ki navaja ustrezne informacije za vsakega od subjektov, katerih zmogljivosti uporablja.“

13

Priloga II k navedeni uredbi, naslovljena „Standardni obrazec za [ESPD]“, vsebuje del II v zvezi z „informacijami glede gospodarskega subjekta“, katerega točka C, naslovljena „Informacije o uporabi zmogljivosti drugih subjektov“, določa:

14

Člen 57 Código dos Contratos Públicos (zakonik o javnih naročilih), naslovljen „Dokumenti o ponudbi“, v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: ZJN), v odstavku 1 določa:

„1.   Ponudbo sestavljajo ti dokumenti:

15

Člen 70 ZJN, naslovljen „Analiza ponudb“, v odstavku 2(a) določa:

„Ponudbe se izločijo, če njihova analiza pokaže:

16

Člen 72 ZJN, naslovljen „Pojasnila in odprava nepravilnosti ponudb in prijav“, v odstavku 3(a) določa:

„Komisija od kandidatov in ponudnikov zahteva, naj v roku največ petih dni odpravijo formalne nepravilnosti v zvezi z njihovimi kandidaturami in ponudbami, ki jih je treba odpraviti, če ta odprava nepravilnosti ne more spremeniti njihove vsebine in ne krši načel enakega obravnavanja in konkurence; te nepravilnosti vključujejo zlasti:

17

Člen 146 ZJN, naslovljen „Predhodno poročilo“, v odstavku 2(d) določa:

„Komisija v predhodnem poročilu, navedenem v prejšnjem odstavku, predlaga tudi in obrazloži izključitev ponudb:

[…]

18

Člen 168 ZJN, naslovljen „Dokumentacija kandidature“, v odstavku 4 določa:

„Če se kandidat za izpolnitev minimalnih zahtev glede tehnične usposobljenosti uporabi tretje osebe, ne glede na povezave med njimi, zlasti z oddajo naročil podizvajalcem, ustrezna kandidatura vsebuje tudi izjavo, s katero se te tretje osebe brez pridržkov zavežejo, da bodo izvedle nekatere storitve, ki so predmet naročila, ki se bo sklenilo.“

19

Upravni odbor združenja LIPOR je s sklepom z dne 29. maja 2023 začel mednarodno oglaševan odprt postopek javnega razpisa za oddajo naročila storitev v zvezi s prevozom in odlaganjem 75.000 ton odpadkov iz obrata za energetsko predelavo na odlagališče za nenevarne odpadke.

20

Člen 9 javnega razpisa, naslovljen „Dokumentacija ponudbe“, je v odstavku (1), od (a) do (c) in (l), določal, da morajo ponudbe v skladu s členom 57 ZJN vsebovati ESPD, izjavo, v kateri je navedena ponujena cena, častno izjavo o spoštovanju zakonskih obveznosti na področju zaposlovanja priseljenskih delavcev in v primeru uporabe podizvajalcev izjavo, v kateri so navedene storitve, ki se oddajo podizvajalcem, skupaj z zavezo podizvajalcev, da bodo izvedli zaupana jim dela.

21

V skladu s členom 15 tega javnega razpisa, ki se nanaša na „Pojasnila o ponudbah“, lahko javni naročnik na podlagi člena 72(1) ZJN od ponudnikov zahteva pojasnila, za katera meni, da so potrebna za analizo in ocenjevanje ponudb.

22

Poleg tega je v skladu s členom 72(2) ZJN določeno, da so pojasnila, ki jih predloži ponudnik, sestavni del ponudbe, če niso v nasprotju z elementi, ki jih vsebuje, če ne spreminjajo ali dopolnjujejo njenih značilnosti in če njihov namen ni odpraviti opustitev, zaradi katerih se ponudba izključi na podlagi člena 70(2)(a) ZJN.

23

Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe je razvidno, da je družba PreZero predložila ponudbo v vrednosti 4.800.000 EUR, medtem ko je vrednost ponudbe družbe Semural znašala 4.794.500 EUR.

24

Združenje LIPOR je ti ponudbi sprejelo, potem ko je v skladu s členom 72(3) ZJN družbo PreZero pozvalo, naj odpravi nepravilnost, do katere je prišlo pred predložitvijo njene ponudbe in se je nanašala na nepravilno izpolnjen ESPD. Družba PreZero je to nepravilnost odpravila v roku, ki ji je bil določen.

25

Združenje LIPOR je v predhodnem poročilu ponudbo družbe PreZero uvrstilo na prvo mesto pred ponudbo družbe Semural.

26

Družba Semural je to uvrstitev izpodbijala pred združenjem LIPOR. Trdila je, da bi morala biti družba PreZero izključena iz postopka oddaje javnega naročila iz postopka v glavni stvari zaradi nespoštovanja člena 9(1)(l) pravil javnega razpisa in člena 57(1)(c) ZJN. Navedla je, prvič, da družba PreZero ni predložila niti izjave o podizvajanju glede družbe Valor RIB – Indústria de Resíduos Lda. (v nadaljevanju: Valor RIB) niti izjave o zavezi te družbe, čeprav naj bi nepredložitev take izjave na podlagi člena 146(2)(d) ZJN pomenila razlog za izključitev ponudbe družbe PreZero. Družba Semural je trdila, drugič, da družba PreZero svoji ponudbi tudi ni priložila ESPD družbe Valor RIB ali katerega koli drugega podizvajalca, kar naj bi bil tudi razlog za izključitev njene ponudbe, katere nepravilnosti ni bilo mogoče odpraviti.

27

Združenje LIPOR je v končnem poročilu z dne 21. julija 2023 ugotovilo, da bi bilo očitno pretirano družbo Valor RIB opredeliti kot podizvajalca, saj je družba PreZero v svoji ponudbi navedla, da je lastnica celotnega osnovnega kapitala družbe Valor RIB. Navedlo je, da so bile te informacije javne in da jih je bilo mogoče preveriti s hitrim pregledom aktov družbe, ki jih je dalo na voljo ministrstvo za pravosodje. Iz tega je sklepalo, da čeprav je družba Valor RIB pravna oseba, ki je formalno ločena od družbe PreZero, bi bilo pretirano šteti, da gre za položaj podizvajanja. Po mnenju združenja LIPOR bi bilo tudi neobičajno od običajne hčerinske družbe zahtevati, da se zaveže, da bo izvedla dela, ki ji jih je zaupala njena matična družba. V praksi naj družba PreZero ne bi uporabila tretje osebe za izvedbo dela zadevnega naročila, ampak naj bi zgolj zbrala sredstva, ki ji – čeprav posredno – v celoti pripadajo.

28

Združenje LIPOR je dodalo, da je namen obveznosti predložitve izjav o zavezi podizvajalcev preprečiti tveganje, da bi ponudniki imenovali podizvajalce, ne da bi že od začetka imeli zagotovila o njihovem dejanskem sodelovanju pri izvajanju storitev. Tako tveganje naj bi bilo v obravnavanem primeru izključeno, saj naj bi bilo po njegovem mnenju nepredstavljivo, da bi družba Valor RIB zavrnila odlaganje odpadkov, ki jih je pripeljala družba PreZero, na odlagališče, saj je ta družba lastnica njenega celotnega osnovnega kapitala in je zato pristojna za odločanje v družbi Valor RIB.

29

Tako naj bi bila ob upoštevanju kapitalskih povezav med družbama PreZero in Valor RIB predložitev izjave o zavezi zadnjenavedene družbe, ki se priloži ponudbi, le nebistvena formalnost, katere neobstoj naj ne bi oviral preverjanja skladnosti ponudbe z zahtevami iz javnega razpisa.

30

Na podlagi teh preudarkov je združenje LIPOR zavrnilo zahtevo družbe Semural, ohranilo prvotno razvrstitev ponudb in predlagalo oddajo zadevnega naročila družbi PreZero.

31

Upravni odbor združenja LIPOR je na seji 31. julija 2023 potrdil sklepe iz končnega poročila z dne 21. julija 2023 in naročilo oddal družbi PreZero.

32

Družba Semural je pri Tribunal Administrativo e Fiscal do Porto (upravno in davčno sodišče v Portu, Portugalska) zoper združenje LIPOR vložila tožbo pred sklenitvijo pogodbe, s katero je predlagala, prvič, razglasitev ničnosti odločbe o oddaji naročila iz postopka v glavni stvari družbi PreZero, drugič, izključitev ponudbe zadnjenavedene družbe, tretjič, naj se ji naročilo odda, in četrtič, podredno, naj se ugotovi nezakonitost modela ocenjevanja..

33

Navedeno sodišče je s sodbo z dne 9. novembra 2012 tej tožbi družbe Semural ugodilo. Ta sodba je bila v pritožbenem postopku potrjena s sodbo Tribunal Central Administrativo Norte (osrednje upravno sodišče za sever, Portugalska) z dne 16. februarja 2024.

34

Združenje LIPOR je nato zoper to sodbo vložilo revizijo pri Supremo Tribunal Administrativo (vrhovno upravno sodišče, Portugalska), ki je predložitveno sodišče. Trdi, da subjekta, ki je v stoodstotni lasti ponudnika, ni mogoče šteti za podizvajalca in da zato zanj ne veljajo zakonske zahteve, ki so značilne za položaje podizvajanja.

35

Predložitveno sodišče poudarja, da je družba PreZero lastnica celotnega osnovnega kapitala družbe Valor RIB in da so bili v spis vloženi dovoljenje za obratovanje odlagališča, okoljsko dovoljenje in dovoljenje za obratovanje družbe Valor RIB. Opozarja tudi, da je Sodišče v sodbi z dne 10. novembra 2022, Taxi Horn Tours (C‑631/21, EU:C:2022:869, točka 60), presodilo, da če skupno podjetje meni, da mora za izvedbo javnega naročila zaprositi za lastna sredstva nekaterih družbenikov, je treba šteti, da uporablja zmogljivosti drugih subjektov v smislu člena 63 Direktive 2014/24, in mora torej poleg svojega ESPD predložiti tudi ESPD za vsakega od družbenikov, katerih zmogljivosti namerava uporabiti.

36

Vendar se navedeno sodišče sprašuje, ali je to razlago mogoče prenesti na položaj, v katerem namerava gospodarski subjekt za izvajanje naročila uporabiti opremo in storitve druge družbe, katere osnovni kapital je v njegovi stoodstotni lasti, je njegov edini družbenik in v kateri je eden od poslovodij prav tako njegov poslovodja.

37

V teh okoliščinah je Supremo Tribunal Administrativo (vrhovno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

38

Predsednik Sodišča je s sklepom z dne 24. februarja 2025 zavrnil predlog predložitvenega sodišča, naj se ta zadeva obravnava po hitrem postopku.

39

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 63(1) Direktive 2014/24 razlagati tako, da se šteje, da matična družba uporablja zmogljivosti drugih subjektov v smislu te določbe, če namerava za izvajanje javnega naročila uporabiti zmogljivosti hčerinske družbe, katere kapital je v celoti v njeni lasti.

40

Člen 63(1), prvi pododstavek, prvi stavek, te direktive gospodarskemu subjektu podeljuje pravico, da za določeno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti, da bi izpolnil tako pogoje v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem iz člena 58(3) navedene direktive in pogoje v zvezi s tehnično in strokovno sposobnostjo iz člena 58(4) iste direktive (glej zlasti sodbo z dne 3. junija 2021, Rad Service in drugi, C‑210/20, EU:C:2021:445, točka 30, in sklep z dne 10. januarja 2023, Ambisig,C‑469/22, EU:C:2023:25, točka 23).

41

Ker se lahko pravica gospodarskega subjekta, da uporabi zmogljivosti drugih subjektov, v skladu s členom 63(1), prvi pododstavek, prvi stavek, Direktive 2014/24 uveljavlja „ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti“, uporaba zmogljivosti hčerinske družbe, tudi če je matična družba stoodstotna lastnica njenega kapitala, spada v okvir uporabe zmogljivosti „drugih subjektov“ v smislu te določbe.

42

To razlago potrjuje člen 2(1), točka 10, Direktive 2014/24, ki „gospodarski subjekt“ opredeljuje kot „katero koli fizično ali pravno osebo ali javni subjekt ali skupino teh oseb in/ali subjektov, vključno z vsakim začasnim združenjem podjetij, ki na trgu ponuja izvedbo gradenj in/ali gradbenega dela, dobavo blaga ali izvedbo storitev“. Vendar je v uvodni izjavi 14 navedene direktive, ki pojasnjuje obseg te opredelitve, navedeno, da je treba pojem „gospodarski subjekt“„razlagati dovolj široko“ in izrecno omenja hčerinske družbe.

43

Poleg tega trditve družbe PreZero, da se pojem „gospodarska enota“, ki ga je Sodišče razvilo v sodni praksi v zvezi s členom 101 PDEU, prenese na področje javnih naročil, ni mogoče sprejeti.

44

Iz ustaljene sodne prakse namreč izhaja, da lastna pravna osebnost hčerinske družbe sama po sebi ni ovira za to, da se njeno ravnanje pripiše njeni matični družbi, zlasti če ta hčerinska družba, čeprav ima ločeno pravno osebnost, o svojem ravnanju na trgu ne odloča samostojno, ampak večinoma sledi navodilom svoje matične družbe. Zaradi enotnosti tako oblikovane skupine je mogoče ravnanje hčerinskih družb v nekaterih okoliščinah povezati z matično družbo. Zato formalna ločitev teh družb, ki izhaja iz njihovih ločenih pravni osebnosti, ne nasprotuje enotnosti njihovega ravnanja na trgu v smislu uporabe pravil konkurence (glej zlasti sodbi z dne 14. julija 1972, Imperial Chemical Industries/Komisija,48/69, EU:C:1972:70, točke 132, 133, 135 in 140, in z dne 6. oktobra 2021, Sumal,C‑882/19, EU:C:2021:800, točki 41 in 43).

45

Sodišče je v točki 60 sodbe z dne 10. septembra 2009, Akzo Nobel in drugi/Komisija (C‑97/08 P, EU:C:2009:536), pojasnilo tudi, da če je matična družba stoodstotna lastnica kapitala hčerinske družbe, ki je kršila pravila Evropske unije o konkurenci, obstaja izpodbojna domneva, da navedena matična družba odločilno vpliva na ravnanje hčerinske družbe.

46

Vendar te sodne prakse ni mogoče prenesti na področje oddaje javnih naročil, ker je glavni namen pojma „gospodarska enota“ v smislu te sodne prakse zagotoviti učinkovitost izvajanja pravil Unije o konkurenci s strani javnih organov (public enforcement) tako, da se prepreči, da bi se velike skupine s pomočjo hčerinskih družb izognile strogim sankcijam v primeru kršitve teh pravil. Takega cilja pa ni mogoče najti v pravu Unije na področju javnih naročil.

47

Polni učinek pravil, ki urejajo oddajo javnih naročil, nasprotno zahteva, da mora biti javni naročnik čim bolj natančno in popolno seznanjen s položajem vsakega gospodarskega subjekta, ki želi sodelovati v postopku oddaje javnega naročila ali ki namerava predložiti ponudbo, da bi se prepričal o njegovi integriteti in zanesljivosti ter posledično o neobstoju izgube zaupanja z zadevnim gospodarskim subjektom (glej v tem smislu sodbo z dne 10. novembra 2022, Taxi Horn Tours, C‑631/21, EU:C:2022:869, točka 49).

48

Tako mora biti javni naročnik, če matična družba v svoji ponudbi navede, da namerava izvajanje zadevnega javnega naročila zaupati eni od svojih natančno opredeljenih hčerinskih družb, sposoben preveriti, prvič, sposobnost te hčerinske družbe v smislu člena 58 Direktive 2014/24 (glej po analogiji sodbo z dne 14. aprila 1994, Ballast Nedam Groep, C‑389/92, EU:C:1994:133, točki 15 in 16), in drugič, neobstoj razlogov za izključitev v zvezi z njo na podlagi člena 57 te direktive.

49

Iz tega sledi, da pravo Unije na področju javnih naročil in zlasti člen 63(1), prvi pododstavek, Direktive 2014/24 – v nasprotju s pristopom, sprejetim v konkurenčnem pravu Unije – temeljita na konceptu pojma „drugi subjekti“, ki temelji predvsem na pravni osebnosti zadevnih gospodarskih subjektov. Gospodarska enota v smislu člena 101 PDEU pa je po definiciji sestavljena iz več fizičnih ali pravnih oseb in ne ukinja pravne identitete vsake od njih. Zato hčerinska družba, ki je v stoodstotni lasti matične družbe, v smislu Direktive 2014/24 ostaja ločen „drug subjekt“.

50

Glede na zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 63(1) Direktive 2014/24 razlagati tako, da matična družba uporabi zmogljivosti drugih subjektov, če namerava za izvajanje javnega naročila uporabiti zmogljivosti hčerinske družbe, katere kapital je v celoti v njeni lasti.

51

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 56(3) Direktive 2014/24 razlagati tako, da je treba matično družbo, ki namerava uporabiti zmogljivosti hčerinske družbe, katere kapital je v celoti v njeni lasti in v kateri je eden od poslovodij tudi poslovodja matične družbe, izključiti iz postopka javnega razpisa zgolj zato, ker ponudbi ni priložila ESPD te hčerinske družbe.

52

Iz člena 59(1) te direktive izhaja, da se lahko z ESPD, odvisno od primera, alternativno ali kumulativno uresničuje eden ali več od naslednjih treh ciljev. Ta dokument je namreč posodobljena častna izjava kot predhodni dokaz namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, s katerim se potrjuje, da zadevni gospodarski subjekt ni v nobenem izmed položajev za izključitev iz postopka oddaje javnega naročila iz člena 57 navedene direktive, da izpolnjuje merila za izbor, ki so bila določena v skladu s členom 58 navedene direktive, in, če je primerno, da izpolnjuje objektivna pravila in merila, določena v skladu s členom 65 iste direktive (glej v tem smislu sodbo z dne 10. novembra 2022, Taxi Horn Tours, C‑631/21, EU:C:2022:869, točka 48).

53

Vendar je treba navesti, da drugo vprašanje temelji na predpostavki, da je gospodarski subjekt, ki namerava uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, dolžan predložiti ESPD vsakega od teh subjektov.

54

Kot pa izhaja iz člena 60(1), drugi pododstavek, Direktive 2014/24 v povezavi z njenim členom 63(1), prvi pododstavek, lahko gospodarski subjekti uporabijo vsa ustrezna sredstva, da javnemu naročniku dokažejo, da bodo imeli na voljo potrebna sredstva za izvajanje zadevnega javnega naročila, zlasti s predložitvijo zaveze teh subjektov v ta namen.

55

Ker se uporablja načelo svobode dokazovanja, od kandidata ali ponudnika ni mogoče zahtevati, da javnemu naročniku predloži ESPD zase in ESPD za vsakega od subjektov, katerih zmogljivosti namerava uporabiti.

56

Res je, da je – kot je navedeno v uvodni izjavi 1 Izvedbene uredbe 2016/7 – ESPD bistven element pristopa, ki ga uresničuje zakonodajalec Unije, zlasti z Direktivo2014/24, in sicer zmanjšanje upravnih bremen za javne naročnike in gospodarske subjekte, zlasti za mala in srednja podjetja.

57

S tega vidika člen 59(1), prvi pododstavek, te direktive s tem, da določa, da javni naročniki ob predložitvi prijav za sodelovanje ali ponudb „sprejmejo“ ESPD, določa le primer, ki je med drugim najpogostejši, v katerem se je kandidat ali ponudnik odločil uporabiti tak način dokazovanja (glej v tem smislu sklep z dne 10. januarja 2023, Ambisig, C‑469/22, EU:C:2023:25, točka 24).

58

Vendar se lahko gospodarski subjekt odloči, da namesto ESPD predloži potrdila, ki so jih izdali javni organi ali tretje osebe in ki med drugim potrjujejo, da ne le on sam, ampak tudi subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti, niso zajeti z razlogom za izključitev iz člena 57 navedene direktive in/ali da izpolnjujejo pogoje za sodelovanje, ki so določeni v skladu s členom 58 navedene direktive.

59

Iz tega v obravnavanem primeru sledi, da če so dovoljenje za obratovanje odlagališča, okoljsko dovoljenje in dovoljenje za obratovanje družbe Valor RIB, ki jih je družba PreZero priložila svoji ponudbi, zadostovali za dokaz, da ta hčerinska družba izpolnjuje pogoje za ugotavljanje usposobljenosti, določene v skladu s členom 58 Direktive 2014/24, družba PreZero ni bila dolžna predložiti ESPD, da bi dokazala izpolnjevanje teh meril. Poleg tega, ker hčerinsko družbo upravlja en sam poslovodja, ki je tudi poslovodja matične družbe, je z ESPD te družbe mogoče dokazati, da ta oseba ni zajeta z enim od razlogov za izključitev iz člena 57 te direktive. Vendar mora predložitveno sodišče preveriti, ali gre v obravnavani zadevi za tak primer.

60

Če pa dokumenti iz točk 35 in 59 te sodbe ne zadostujejo za odpravo neobstoja ESPD družbe Valor RIB, bi morala družba PreZero na podlagi Priloge 2, del II, točka C, k Izvedbeni uredbi 2016/7 v povezavi z osemnajstim odstavkom njene Priloge 1 ter uvodno izjavo 84, tretji odstavek, in členom 59(1), drugi pododstavek, Direktive 2014/24 javnemu naročniku predložiti ločen ESPD z informacijami, upoštevnimi za vsakega od subjektov, katerih zmogljivosti namerava uporabiti.

61

Vsekakor iz člena 56(3) te direktive jasno izhaja, da „[č]e so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko javni naročniki – razen če je v nacionalnem pravu, s katerim se izvaja ta direktiva, določeno drugače – zahtevajo, da zadevni gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo, dopolnijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da so takšne zahteve popolnoma skladne z načeloma enake obravnave in transparentnosti“.

62

V zvezi s tem je treba poudariti, prvič, da člen 72(3)(a) ZJN kandidatom in ponudnikom izrecno daje možnost, da odpravijo formalne nepravilnosti, ki vplivajo na njihove prijave ali ponudbe, če ta odprava ne more spremeniti njihove vsebine in če ne krši načel enakega obravnavanja in konkurence. Poleg tega je v tej določbi med nepravilnostmi, ki jih je mogoče odpraviti, navedena nepredložitev ali nepravilna predložitev dokumentov, katerih edini namen je ugotoviti dejstva ali lastnosti pred datumom oddaje prijave ali ponudbe, zlasti ESPD.

63

Ker je torej mogoče odpraviti to, da kandidat ali ponudnik ni predložil lastni ESPD, mora enako veljati tudi, kadar se opustitev nanaša na posredovanje ESPD hčerinske družbe, katere zmogljivosti namerava kandidat ali ponudnik uporabiti.

64

Drugič, taka odprava nepravilnosti je v skladu z načeloma enakega obravnavanja in preglednosti, ker je, na eni strani, kandidat ali ponudnik v svoji prijavi ali ponudbi navedel, da namerava uporabiti subjekt, katerega ESPD ni bil predložen, in ker gre, na drugi strani, kot določa člen 72(3)(a) ZJN, za predložitev dokaza o dejstvih ali lastnostih, ki obstajajo pred datumom predložitve kandidature ali ponudbe.

65

Glede na zgornje preudarke je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 56(3) Direktive 2014/24 razlagati tako, da matične družbe, ki namerava uporabiti zmogljivosti hčerinske družbe, katere kapital je v celoti v njeni lasti in v kateri je eden od poslovodij tudi poslovodja matične družbe, ni mogoče izključiti iz postopka javnega razpisa zgolj zato, ker svoji ponudbi ni priložila ESPD te hčerinske družbe, saj se taka opustitev lahko odpravi, če tega ne preprečuje nobena določba nacionalnega prava in če se ta ureditev izvede ob spoštovanju načel enakega obravnavanja in enakega obravnavanja.

66

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo: