Zadeva C‑433/24

Galerie Karsten Greve

proti

Ministère de l’Économie, des Finances et de la Souveraineté industrielle et numérique

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil Conseil d’État (Francija))

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 1. avgusta 2025

„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine – Obdavčljivi preprodajalci – Maržna ureditev – Člen 316(1)(b) – Izbira za uporabo maržne ureditve – Pojem ‚dobava umetniškega predmeta, ki jo opravi avtor‘ – Dobava, ki jo opravi avtor prek pravne osebe“

Harmonizacija davčne zakonodaje – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce – Maržna ureditev – Pravica izbire za uporabo navedene ureditve – Obseg – Dobava umetniških predmetov, ki so jo predhodno opravili avtorji ali njihovi pravni nasledniki – Predhodna dobava prek pravne osebe – Vključitev – Pogoji – Dobava, ki jo je mogoče pripisati avtorju ali njegovim pravnim naslednikom, in pomeni prvo uvedbo navedenih umetniških predmetov na trg Unije

(Direktiva Sveta 2006/112, člen 316(1)(b))

(Glej točke 32, od 39 do 47 in 49 ter izrek.)

Povzetek

Sodišče, pri katerem je Conseil d’État (državni svet, Francija) vložil predlog za sprejetje predhodne odločbe, je v tej sodbi potrdilo, da se posebna ureditev davka na dodano vrednost (DDV) za nadaljnjo prodajo umetniških predmetov, pridobljenih od avtorjev, uporablja tudi, če je zadevni umetniški predmet dobavil njegov avtor, ki je deloval prek pravne osebe, in natančneje določilo pogoje za uporabo take ureditve.

Družba Galerie Karsten Greve (v nadaljevanju: GKG) upravlja umetniško galerijo in svojim strankam med drugim dobavlja slike slikarja Gideona Rubina, ki jih je kupila od družbe britanskega prava Studio Rubin Gideon (v nadaljevanju: družba SRG), katere eden od družbenikov je G. Rubin. Družba GKG je v okviru dobav teh slik svojim strankam uporabila maržno ureditev.

Francoska davčna uprava je po koncu davčnega postopka od družbe GKG zahtevala odločbe o naknadni odmeri DDV, ker naj se maržna ureditev za te dobave ne bi mogla uporabiti.

Družba GKG je po tem, ko je bil pri francoskem prvostopenjskem in višjem sodišču zavrnjen njen predlog za oprostitev plačila naknadno obračunanega davka, vložila kasacijsko pritožbo pri Conseil d’État, ki je predložitveno sodišče. To med drugim poudarja, da nacionalno pravo dopušča izbiro posebne maržne ureditve za dobave umetniških predmetov, ki so posledica dobave njihovega avtorja ali njegovih pravnih naslednikov, ter za dobave, ki so posledica pridobitve znotraj Skupnosti od njihovega avtorja ali njegovih pravnih naslednikov. ( 1 ) V obravnavanem primeru pa zadevnih slik družbi GKG ni dobavil avtor sam, in sicer umetnik Gideon Rubin, ki jih je sam naslikal, ampak družba SRG, ki kot pravna oseba po mnenju Conseil d’État ne more šteti za avtorja teh slik.

V teh okoliščinah je Sodišče menilo, da predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 316(1)(b) Direktive o DDV ( 2 ) razlagati tako, da dobava umetniških predmetov, ki so jih dobavili obdavčljivi preprodajalci, njim pa jih je dobavil avtor ali njegovi pravni nasledniki, ki delujejo prek pravne osebe, spada pod to določbo, in če je tako, pod katerimi pogoji.

Presoja Sodišča

Sodišče je najprej ugotovilo, da člen 316(1)(b) Direktive o DDV ne določa podrobnih pravil, na podlagi katerih avtor ali njegovi pravni nasledniki obdavčljivim preprodajalcem dobavijo umetniške predmete. Dobava umetniških predmetov pa je del poslovne dejavnosti avtorja ali njegovih pravnih naslednikov, ki vključuje prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik, običajno proti plačilu.

Zato člen 316(1)(b) Direktive o DDV izrecno ne izključuje možnosti, da avtor ali njegovi pravni nasledniki opravijo tako dobavo prek pravne osebe, niti tega, da tako dobavo lahko opravi pravna oseba.

Razlaga člena 316(1)(b) Direktive o DDV, v skladu s katero bi bile z njenega področja uporabe izključene vse dobave umetniških predmetov, ki jih opravijo obdavčljivi preprodajalci, pri čemer so jim te predmete dobavili avtorji ali njihovi pravni nasledniki, ki delujejo prek pravnih oseb, bi lahko kršila cilje Direktive o DDV in njenega člena 316(1)(b), katerih namen je zagotoviti davčno nevtralnost, preprečiti izkrivljanje konkurence in spodbujati uvedbo novih umetniških predmetov na trg Evropske unije. Posebni cilj člena 316(1)(b) Direktive o DDV je namreč, prvič, spodbujanje uvedbe novih umetniških predmetov na trg Unije z določitvijo ugodnejše davčne obravnave za uvoz takih predmetov, za prvo dobavo teh predmetov po stvaritvi in za prvo dobavo teh predmetov, ki jo opravijo obdavčljivi preprodajalci, in drugič, omejitev upravnih bremen v zvezi z dokazovanjem za obdavčljive preprodajalce, zlasti glede tega, ali nakupna cena umetniškega predmeta vključuje vstopni DDV ali ne, in nadzora za davčne uprave držav članic.

V zvezi s tem avtorji umetniških predmetov ali njihovi pravni nasledniki pri dobavi umetniških predmetov obdavčljivim preprodajalcem opravijo enake transakcije z vidika obdavčitve z DDV, ne glede na to, ali te dobave opravijo kot fizične osebe ali prek pravnih oseb. Načelo davčne nevtralnosti nasprotuje temu, da se gospodarski subjekti, ki opravljajo enake transakcije, glede pobiranja DDV obravnavajo različno.

Poleg tega bi različno obravnavanje glede na pravno obliko, v kateri avtorji ali njihovi pravni nasledniki delujejo, lahko pripeljalo do pobiranja DDV po različnih stopnjah za enake transakcije ( 3 ) in izkrivljalo konkurenco med obdavčljivimi preprodajalci, ki opravljajo enake transakcije pridobitve in nadaljnje prodaje umetniških predmetov, ker bi se različno obravnavali glede možnosti izbire uporabe maržne ureditve glede na to, ali jim je te predmete dobavil avtor ali njegovi pravni nasledniki, ki delujejo prek pravne osebe, ali ne.

Iz teh razlogov je Sodišče menilo, da se člen 316(1)(b) Direktive o DDV nanaša tudi na dobave umetniških predmetov, ki jih opravijo obdavčljivi preprodajalci, ki jim je ta dela dobavila pravna oseba, vendar, če je dobave teh umetniških predmetov, ki jih pravna oseba opravi za tega obdavčljivega preprodajalca, mogoče pripisati avtorju ali njegovim pravnim naslednikom, kar je mogoče domnevati, kadar – kot v obravnavanem primeru – avtor ali njegovi pravni nasledniki pravno osebo ustanovijo zaradi trženja umetniških predmetov, ki jih je ustvaril avtor.

Poleg tega mora v skladu s posebnim ciljem člena 316(1)(b) Direktive o DDV dobava umetniških predmetov obdavčljivemu preprodajalcu, ki jo opravi njihov avtor, ki deluje prek pravne osebe, pomeniti prvo uvedbo umetniških predmetov na trg Unije, kar zahteva, da ima ta pravna oseba pravico razpolagati s takimi predmeti kot lastnik od njihove stvaritve ali ob prvi uvedbi na trg Unije, če ti predmeti niso bili predmet prejšnje dobave, ki je predmet DDV.

Če sta ti merili izpolnjeni, zadevna dobava spada na področje uporabe člena 316(1)(b) Direktive o DDV in obdavčljivemu preprodajalcu omogoča, da izbere maržno ureditev.

Nazadnje, Sodišče je pojasnilo, da bi uporaba meril, kot so ta, da za pravno osebo velja posebna pravna ureditev, da ima fizična oseba, ki je ustvarila umetniški predmet, ves osnovni kapital te pravne osebe ali njegov del, da ta fizična oseba opravlja vodstvene funkcije v navedeni pravni osebi in/ali prenos znatnega dela izkupička od prodaje na fizično osebo, ki je ustvarila navedeni predmet, lahko povzročila pretirana bremena na področju dokazovanja in nadzora, s čimer bi bil ogrožen cilj člena 316(1)(b) Direktive o DDV.

( 1 ) Člen 278f(2) code général des impôts (splošni davčni zakonik) v različici, ki se uporablja za sporno davčno obdobje, v povezavi z določbami člena 297 B istega zakonika.

( 2 ) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1; v nadaljevanju: Direktiva o DDV).

( 3 ) Glej v zvezi s tem člen 103(2)(a) in (b) Direktive o DDV.