–

za Integritetsskyddsmyndigheten C. Agnehall, A. Persson in D. Törngren, agenti,

–

za AB Storstockholms Lokaltrafik J. Forzelius, advokat, in G. Tranvik, biträdande jurist,

–

za dansko vlado D. Elkan, C. A.-S. Maertens, J. Sandvik Loft in M. Jespersen, agenti,

–

za avstrijsko vlado A. Posch, J. Schmoll in C. Gabauer, agenti,

–

za Evropsko komisijo A. Bouchagiar, C. Faroghi in H. Kranenborg, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 13 in 14 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1, v nadaljevanju: SUVP).

2

Predlog je bil vložen v okviru spora med Integritetsskyddsmyndigheten (organ za varstvo podatkov, Švedska) (v nadaljevanju: Organ) in AB Storstockholms Lokaltrafik (v nadaljevanju: SL), švedsko delniško družbo, ki zagotavlja javni prevoz, v zvezi z globo, ki je bila tej družbi naložena zaradi kršitve člena 13 SUVP, do katere je prišlo pri pridobivanju osebnih podatkov s telesno kamero, ki jo nosijo kontrolorji vozovnic, ki delajo za to družbo.

3

V uvodnih izjavah 60 in 61 SUVP je navedeno:

4

Člen 5 SUVP, naslovljen „Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov“, določa:

„1.   Osebni podatki morajo biti:

[…]

[…].“

5

Člen 12 SUVP, naslovljen „Pregledne informacije, sporočila in načini za uresničevanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki“, določa:

„1.   Upravljavec sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, vse informacije iz členov 13 in 14 ter sporočila iz členov 15 do 22 in 34, povezana z obdelavo, v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku, […]. Informacije se posredujejo v pisni obliki ali z drugimi sredstvi, vključno, kjer je ustrezno z elektronskimi sredstvi. […]

[…]

5.   […] Kadar so zahteve posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, očitno neutemeljene ali pretirane zlasti ker se ponavljajo, lahko upravljavec:

[…]

Upravljavec nosi dokazno breme, da je zahteva očitno neutemeljena ali pretirana.

[…]“

6

Člen 13 SUVP, naslovljen „Informacije, ki se zagotovijo, kadar se osebni podatki pridobijo od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki“, določa:

„1.   Kadar se osebni podatki v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, pridobijo od tega posameznika, upravljavec zadevnemu posamezniku takrat, ko pridobi osebne podatke, zagotovi vse naslednje informacije:

2.   Poleg informacij iz odstavka 1 upravljavec takrat, ko pridobi osebne podatke, posamezniku, na katerega se ti nanašajo, zagotovi naslednje dodatne informacije, ki so potrebne za zagotovitev poštene in pregledne obdelave:

3.   Kadar namerava upravljavec nadalje obdelovati osebne podatke za namen, ki ni namen, za katerega so bili osebni podatki pridobljeni, upravljavec posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, pred tako nadaljnjo obdelavo zagotovi informacije o tem drugem namenu in vse nadaljnje relevantne informacije iz odstavka 2.

4.   Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo, kadar in kolikor posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, že ima informacije.“

7

Člen 14 SUVP, naslovljen „Informacije, ki jih je treba zagotoviti, kadar osebni podatki niso bili pridobljeni od posameznika, na katerega se ti nanašajo“, določa:

„1.   Kadar osebni podatki niso bili pridobljeni od posameznika, na katerega se ti nanašajo, upravljavec posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotovi naslednje informacije:

2.   Upravljavec poleg informacij iz odstavka 1 posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotovi naslednje informacije, ki so potrebne za zagotavljanje poštene in pregledne obdelave v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki:

3.   Upravljavec zagotovi informacije iz odstavkov 1 in 2:

4.   Kadar namerava upravljavec nadalje obdelovati osebne podatke za namen, ki ni namen, za katerega so bili osebni podatki pridobljeni, upravljavec posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, pred tako nadaljnjo obdelavo zagotovi informacije o tem drugem namenu in vse nadaljnje relevantne informacije iz odstavka 2.

5.   Odstavki 1 do 4 se ne uporabljajo, kadar in kolikor:

8

Družba SL v Stockholmu (Švedska) opravlja storitve javnega prevoza. Ta družba je svoje kontrolorje vozovnic opremila s kamerami, ki se uporabljajo za snemanje potnikov, ki ob preverjanju vozovnic nimajo veljavne vozovnice in jim je zaradi tega naložena globa. Namen uporabe kamer je preprečevanje in dokazovanje groženj in nasilja nad kontrolorji ter preverjanje identitete potnikov, ki morajo plačati tako globo.

9

Organ je v okviru svojih nadzornih dejavnosti preučil, ali je družba osebne podatke, pridobljene s telesnimi kamerami, obdelovala v skladu s pravili iz SUVP. Junija 2021 je sprejel odločbo, iz katere izhaja, da kontrolorji kamere nosijo med celotno izmeno in da te kamere neprekinjeno snemajo videoposnetke s slikami in zvokom.

10

Te kamere imajo tako imenovani „krožni“ spomin, kar pomeni, da se po določenem času celotna posneta vsebina samodejno počisti. Pri tem čiščenju se posneto gradivo izbriše. Najprej se je posneto gradivo hranilo dve minuti, med nadzorom Organa pa je bilo to obdobje skrajšano na eno minuto. Vendar lahko kontrolorji s pritiskom na gumb prekinejo samodejno čiščenje in tako poskrbijo, da se posneti podatki ne izbrišejo. V teh primerih se podatki, shranjeni v kameri, shranijo tudi s predsnemalno tehnologijo, pri čemer se shranijo podatki iz zadnje minute preden je kontrolor pritisnil na gumb. Kontrolorji vozovnic imajo navodilo, da zaustavijo samodejno brisanje v vseh primerih, v katerih se naloži plačilo globe, pa tudi v primeru grožnje.

11

Poleg teh ugotovitev v zvezi z uporabo in delovanjem telesnih kamer je Organ v svoji odločbi menil, da je družba SL od decembra 2018 do sprejetja te odločbe v juniju 2021 z uporabo telesnih kamer pri kontroli vozovnic obdelovala osebne podatke, s čimer je kršila več določb SUVP. Po mnenju Organa družba SL posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, ni zagotovila ustreznih informacij, s čimer je kršila člen 13 SUVP. Zato je ta organ družbi SL naložil plačilo globe v skupnem znesku 16 milijonov švedskih kron (SEK) (približno 1.420.670 EUR), od tega 4 milijone SEK (približno 355.188 EUR) zato, ker posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, ni zagotovila ustreznih informacij.

12

Förvaltningsrätten i Stockholm (upravno sodišče v Stockholmu, Švedska), pri katerem je družba SL vložila tožbo zoper odločbo Organa, je to tožbo zavrnilo v delu, v katerem se je nanašala na globo, ki je bila tej družbi naložena zaradi nezagotavljanja ustreznih informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki.

13

Družba SL je nato vložila pritožbo pri Kammarrätten i Stockholm (višje upravno sodišče v Stockholmu, Švedska), ki je razveljavilo sodbo prvostopenjskega sodišča in odločbo Organa v delu, v katerem se nanaša na naložitev te globe. To sodišče je ob sklicevanju na sodbo z dne 11. decembra 2014, Ryneš (C‑212/13, EU:C:2014:2428), razsodilo, da se člen 13 SUVP ne uporablja za spor, ki mu je bil predložen, in da je zato globa, ki jo je Organ družbi SL naložil zaradi kršitve te določbe, neutemeljena.

14

Organ je zoper sodbo Kammarrätten i Stockholm (višje upravno sodišče v Stockholmu) vložil pritožbo pri Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče, Švedska), ki je predložitveno sodišče, in predlagal razveljavitev te sodbe v delu, v katerem se nanaša na globo, ki je bila omenjeni družbi naložena zaradi nezagotavljanja ustreznih informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki.

15

Predložitveno sodišče najprej pojasnjuje, da je vprašanje, ki se postavlja, to, kateri od členov, 13 ali 14 SUVP, se uporablja, kadar se osebni podatki zbirajo s telesno kamero. Meni, da je odgovor na to vprašanje potreben z dveh vidikov. Po eni strani naj bi bilo treba ugotoviti, katere informacije je treba zagotoviti posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, kdaj nastane obveznost obveščanja te osebe in kakšne so izjeme od te obveznosti. Na drugi strani naj bi bilo treba ugotoviti, ali je imel Organ pravico družbi SL naložiti globo, ker ta družba ni izpolnila obveznosti obveščanja, kot je določena v členu 13 SUVP.

16

Po mnenju predložitvenega sodišča naj tudi ne bi bilo jasno, v kolikšni meri je treba razlike med členoma 13 in 14 SUVP, kar zadeva obseg obveznosti obveščanja, ki se s tema določbama ureja, upoštevati pri odločanju, katera od teh določb se uporablja za določeno vrsto pridobivanja osebnih podatkov. V zvezi s tem pojasnjuje, da se stranki ne strinjata glede ugotovitev, ki jih je treba izpeljati iz teh razlik.

17

Nazadnje, predložitveno sodišče se sprašuje o pomenu, ki ga je treba pripisati Smernicam o preglednosti po Uredbi (EU) 2016/679, ki jih je 29. novembra 2017, v revidirani različici pa 11. aprila 2018, sprejela delovna skupina, ustanovljena s členom 29 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 15, str. 355, v nadaljevanju: Smernice o preglednosti), ki v točki 26 določajo, da se člen 13 SUVP uporablja za videonadzor.

18

V teh okoliščinah je Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali se v primeru pridobivanja osebnih podatkov s telesno kamero uporabi člen 13 ali člen 14 SUVP?“

19

Po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke 1. avgusta 2025 je družba SL z vlogo, ki je bila v sodnem tajništvu Sodišča vložena 23. septembra 2025, predlagala, naj se na podlagi člena 83 Poslovnika Sodišča odredi ponovno odprtje ustnega dela postopka.

20

Družba SL je v utemeljitev te trditve navedla, da Sodišče ni bilo dovolj seznanjeno z dejstvi iz postopka v glavni stvari in s pomenom, ki ga ima odločitev v tej zadevi za upravljavce podatkov, ki uporabljajo naprave za videonadzor. Zlasti meni, da v sklepnih predlogih, ki jih je predstavila generalna pravobranilka, ni bila podana pravilna razmejitev področja uporabe členov 13 in 14 SUVP.

21

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v skladu s členom 252, drugi odstavek, PDEU dolžnost generalnega pravobranilca, da popolnoma nepristransko in neodvisno javno predstavi obrazložene sklepne predloge o zadevah, pri katerih je v skladu s Statutom Sodišča Evropske unije zahtevano njegovo sodelovanje. Sodišča ne zavezujejo niti ti predlogi niti obrazložitev, ki generalnega pravobranilca pripelje do njih (sodba z dne 4. septembra 2025, Nissan Iberia,C‑21/24, EU:C:2025:659, točka 30 navedena sodna praksa).

22

V tem okviru je treba tudi opozoriti, da Statut Sodišča Evropske unije in Poslovnik ne predvidevata, da bi stranke ali zainteresirani subjekti iz člena 23 tega statuta v odgovor na sklepne predloge generalnega pravobranilca lahko predložile pripombe. Zato nestrinjanje stranke ali zainteresiranih subjektov s sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca, ne glede na vprašanja, ki jih preizkusi v njih, samo po sebi ne more biti razlog, ki bi upravičeval ponovno odprtje ustnega postopka (sodba z dne 4. septembra 2025, Nissan Iberia,C‑21/24, EU:C:2025:659, točka 31 in navedena sodna praksa).

23

Iz tega izhaja, da predlogu družbe SL za ponovno odprtje ustnega dela postopka, ki naj bi tej družbi omogočil, da se odzove na stališče, ki ga je generalna pravobranilka izrazila v svojih sklepnih predlogih, ni mogoče ugoditi.

24

Ob tem je treba ugotoviti, da lahko Sodišče na podlagi člena 83 svojega poslovnika po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli odredi ponovno odprtje ustnega dela postopka, zlasti če meni, da zadeva ni dovolj razjasnjena, ali če stranka po koncu ustnega dela postopka navede novo dejstvo, ki je odločilno za odločitev Sodišča, ali če je v zadevi treba odločiti na podlagi trditve, o kateri stranke ali zainteresirani subjekti iz člena 23 Statuta Sodišča Evropske unije niso razpravljali.

25

V obravnavanem primeru pa Sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca meni, da ima na voljo vse potrebne informacije za odgovor na vprašanje predložitvenega sodišča in da o tej zadevi ni treba odločati na podlagi trditve, o kateri zadevni stranki nista razpravljali. Poleg tega predlog za ponovno odprtje ustnega dela postopka ne razkriva nobenih novih dejstev, ki bi lahko bila odločilna za odločitev, ki jo mora Sodišča sprejeti v tej zadevi.

26

Iz tega sledi, da ni treba odrediti ponovnega odprtja ustnega dela postopka.

27

Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člena 13 in 14 SUVP razlagati tako, da v položaju, v katerem se osebni podatki zbirajo s telesnimi kamerami, ki jih nosijo kontrolorji vozovnic na javnih prevoznih sredstvih, obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ureja člen 13 SUVP ali člen 14 SUVP.

28

Za odgovor na to vprašanje je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso upoštevati ne le besedilo teh določb, ampak tudi kontekst teh določb in cilje, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del so (sodba z dne 28. novembra 2024, Másdi,C‑169/23, EU:C:2024:988, točka 39).

29

Na prvem mestu, v zvezi z besedilom členov 13 in 14 SUVP je treba opozoriti, da je stvarno področje uporabe člena 14 opredeljeno negativno glede na člen 13 te uredbe. Kot je razvidno iz naslovov teh določb, se člen 13 nanaša na informacije, ki se zagotovijo, kadar se osebni podatki pridobijo od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, člen 14 pa na informacije, ki jih je treba zagotoviti, kadar osebni podatki niso bili pridobljeni od posameznika, na katerega se nanašajo (sodba z dne 28. novembra 2024, Másdi,C‑169/23, EU:C:2024:988, točka 48).

30

Za razlikovanje med področji uporabe teh dveh določb okoliščina, da nekatere jezikovne različice člena 14 SUVP, med drugim švedska, ne vsebujejo izraza „pridobijo“ („samlas in“), ki je uporabljen v členu 13 te uredbe, ni odločilna.

31

Iz ustaljene sodne prakse namreč izhaja, da je treba določbe prava Unije razlagati in uporabljati enotno, ob upoštevanju različic v vseh jezikih Unije, v primeru razhajanj med temi različicami pa je zadevno določbo treba razlagati glede na splošno sistematiko in namen ureditve, katere del je (sodba z dne 13. februarja 2025, Verbraucherzentrale Berlin (Pojem začetno zavezujoče obdobje), C‑612/23, EU:C:2025:82, točka 31 in navedena sodna praksa).

32

V zvezi s tem je Sodišče glede uporabe izraza „pridobitev“ („erhållande“) v členu 14(5)(c) SUVP, ki je v švedski jezikovni različici uporabljen tudi v naslovu tega člena 14 in njegovem odstavku 1 („erhållits“), že pojasnilo, da se ta izraz dejansko nanaša na podatke, „pridobljene“ od osebe, ki ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, in na podatke, ki jih je upravljavec v okviru opravljanja svojih nalog na podlagi takih podatkov ustvaril sam (glej v tem smislu sodbo z dne 28. novembra 2024, Másdi,C‑169/23, EU:C:2024:988, točka 47).

33

Poleg tega, kot je generalna pravobranilka navedla v točki 28 sklepnih predlogov, pojem podatki, ki se „pridobijo“ od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v smislu člena 13(1) SUVP ne zahteva posebne aktivnosti od te osebe, ampak le od upravljavca, tako da obseg aktivnosti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni pomemben za razmejitev področja uporabe te določbe od področja uporabe člena 14 te uredbe.

34

Ta preudarek je poudarjen tudi v Smernicah o preglednosti, navedenih v točki 17 te sodbe, iz katerih izhaja, da se člen 13 SUVP uporablja, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, upravljavcu podatkov zavestno zagotovi osebne podatke ali kadar upravljavec podatke pri tem posamezniku zbira z opazovanjem, med drugim s pomočjo kamer.

35

Glede na besedilo člena 14(2)(f) SUVP v povezavi z uvodno izjavo 61 te uredbe je treba šteti, da je upoštevno merilo za razmejitev področij uporabe členov 13 in 14 SUVP le vir zbranih osebnih podatkov. V skladu s tem členom 14(2)(f) mora namreč upravljavec, kadar podatki niso bili pridobljeni od posameznika, na katerega se nanašajo, tega posameznika obvestiti, od kje izvirajo osebni podatki.

36

Iz tega sledi, da jezikovna razlaga členov 13 in 14 SUVP v povezavi z uvodno izjavo 61 te uredbe govori v prid uporabi tega člena 13 za pridobivanje osebnih podatkov z uporabo telesne kamere, saj se v tem primeru ti podatki ne pridobijo iz drugega vira, ki ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, temveč se pridobijo neposredno od tega posameznika.

37

Na drugem mestu, tako razlago potrjuje kontekst, v katerega se umeščata ti določbi.

38

V zvezi s tem iz člena 5 SUVP izhaja, da mora obdelava osebnih podatkov med drugim izpolnjevati konkretne zahteve glede preglednosti v zvezi s posameznikom, na katerega se taka obdelava nanaša (sodba z dne 11. julija 2024, Meta Platforms Ireland (Zastopniška tožba), C‑757/22, EU:C:2024:598, točka 53).

39

Kot je Komisija v bistvu navedla v pisnem stališču, člen 13 SUVP s tem, da predpisuje, da se posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, informacije, na katere se ta člen nanaša, posredujejo takrat, ko pridobi osebne podatke, daje poseben izraz pravici tega posameznika do obveščenosti. Nasprotno pa je bil člen 14 te uredbe sprejet kot odgovor na položaje, v katerih upravljavec ni v neposrednem stiku s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, temveč osebne podatke pridobiva iz drugega vira, tako da je posredovanje informacij iz te določbe v trenutku pridobitve osebnih podatkov v praksi oteženo ali celo nemogoče. Zaradi posrednosti takega pridobivanja je to, da zadnjenavedena določba določa možnost odloga izpolnitve obveznosti obveščanja, ki jo ima ta upravljavec, upravičeno.

40

Na tretjem mestu, člena 13 in 14 SUVP je treba razlagati ob upoštevanju cilja te uredbe, ki je zlasti zagotoviti visoko raven varstva svoboščin in temeljnih pravic posameznikov, zlasti pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v členu 16 PDEU, kot temeljna pravica pa zagotovljena v členu 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki dopolnjuje pravico do zasebnega življenja iz člena 7 te listine (sodba z dne 27. februarja 2025, Dun & Bradstreet Austria in drugi, C‑203/22, EU:C:2025:117, točka 51 in navedena sodna praksa).

41

Če pa bi se priznalo, da se v primeru pridobivanja osebnih podatkov z uporabo telesne kamere uporablja člen 14 SUVP, posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, v fazi tega pridobivanja ne bi prejel nobene informacije, čeprav je sam vir teh podatkov, kar bi upravljavcu omogočilo, da navedenemu posamezniku informacij ne zagotovi takoj. Zato bi taka razlaga pomenila tveganje, da posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ne bodo seznanjeni s pridobivanjem osebnih podatkov, in bi spodbujala prikrite prakse opazovanja. Taka posledica ne bi bila združljiva s ciljem, navedenim v prejšnji točki te sodbe, da se zagotovi visoka raven varstva svoboščin in temeljnih pravic fizičnih oseb.

42

Ob tem je treba poudariti, da ta cilj ne nasprotuje temu, da se, kot je predvideno v smernicah Evropskega odbora za varstvo podatkov (EOVP) št. 3/2019 o obdelavi osebnih podatkov z video napravami, ki so bile sprejete 29. januarja 2020, obveznosti obveščanja iz člena 13 SUVP uresničujejo v okviru večplastnega pristopa. V teh smernicah je določeno, da se lahko najpomembnejše informacije za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kot prva plast, navedejo na opozorilnem znaku, druge obvezne informacije pa se mu lahko, kot druga plast, zagotovijo na primeren in celovit način na lahko dostopnem mestu.

43

Nazadnje, v odgovor na dvom, ki ga je Kammarrätten i Stockholm (višje upravno sodišče v Stockholmu) izrazilo glede obsega točke 34 sodbe z dne 11. decembra 2014, Ryneš (C‑212/13, EU:C:2014:2428), omenjene v točki 13 te sodbe, je treba še pojasniti, da se Sodišče v navedeni točki 34 omenjene sodbe ni izreklo o področju uporabe člena 11 Direktive 95/46, ki mu ustreza člen 14 SUVP, glede na člen 10 te direktive, ki mu ustreza člen 13 SUVP, ampak je le pojasnilo, da zaradi različnih omejitev in izjem, ki jih določa ta direktiva, njena uporaba omogoča upoštevanje zakonitih interesov upravljavca.

44

Zato iz točke 34 navedene sodbe ni mogoče sklepati, da je Sodišče že odločilo o razliki med področjem uporabe člena 13 SUVP in področjem uporabe člena 14 SUVP.

45

Glede na zgornje preudarke je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člena 13 in 14 SUVP razlagati tako, da v položaju, v katerem se osebni podatki zbirajo s telesnimi kamerami, ki jih nosijo kontrolorji vozovnic na javnih prevoznih sredstvih, obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ureja člen 13 SUVP, in ne člen 14 SUVP.

46

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Člena 13 in 14 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES

je treba razlagati tako, da

v položaju, v katerem se osebni podatki zbirajo s telesnimi kamerami, ki jih nosijo kontrolorji vozovnic na javnih prevoznih sredstvih, obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ureja člen 13 SUVP, in ne člen 14 SUVP.