–

za ciprsko vlado F. Sotiriou in E. Symeonidou, agentki,

–

za Evropsko komisijo M. Debieuvre in A. Katsimerou, agentki,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 46(1) in (3) Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL 2013, L 180, str. 60) v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), členom 4(1) in členom 4(3)(c) Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL 2011, L 337, str. 9) ter členom 4(3) PEU.

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med B. F. in Kypriaki Dimokratia (Republika Ciper), ki jo zastopa Ypiresia Asylou (ciprski organ za azil, Ciper) (v nadaljevanju: organ za azil), glede odločbe tega organa, da zavrne prošnjo B. F. za mednarodno zaščito in odredi njegovo vrnitev v izvorno državo.

3

Člen 4 Direktive 2011/95 določa:

„1.   Države članice lahko naložijo prosilcu dolžnost, da čim prej predloži vse potrebne elemente za utemeljitev prošnje za mednarodno zaščito. Dolžnost države članice je, da v sodelovanju s prosilcem obravnava ustrezne elemente prošnje.

[…]

3.   Obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito se izvede v vsakem posameznem primeru posebej in vključuje upoštevanje naslednjega:

[…]

[…]“

4

V uvodnih izjavah 18, 50 in 60 Direktive 2013/32 je navedeno:

[…]

[…]

5

Člen 2(f) te direktive določa:

„V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

6

Člen 18 iste direktive, naslovljen „Zdravniški pregled“, določa:

„1.   Kadar je organ za presojo mnenja, da je to relevantno za oceno prošnje za mednarodno zaščito v skladu s členom 4 Direktive 2011/95/EU, države članice s privolitvijo prosilca poskrbijo za zdravniški pregled prosilca glede znakov, ki bi lahko kazali na preganjanje ali hude poškodbe v preteklosti. Druga možnost je, da države članice določijo, da prosilec sam poskrbi za tak zdravniški pregled.

Zdravniške preglede iz prvega pododstavka opravijo kvalificirani zdravstveni delavci, rezultati pregledov pa se predložijo organu za presojo v najkrajšem možnem času. Države članice lahko določijo zdravstvene delavce, ki lahko opravljajo take zdravniške preglede. Če prosilec odkloni tak zdravniški pregled, to organu za presojo ne prepreči, da odloči o prošnji za mednarodno zaščito.

Zdravniški pregledi, opravljeni v skladu s tem odstavkom, se plačajo iz javnih sredstev.

2.   Če se ne opravi noben zdravniški pregled v skladu z odstavkom 1, države članice obvestijo prosilce, da lahko na svojo pobudo ali na svoje stroške poskrbijo za zdravniški pregled glede znakov, ki bi lahko kazali na preganjanje ali hude poškodbe v preteklosti.

3.   Organ za presojo oceni rezultate zdravniških pregledov iz odstavkov 1 in 2 skupaj z drugimi elementi prošnje.“

7

Člen 46 Direktive 2013/32, naslovljen „Pravica do učinkovitega pravnega sredstva“, določa:

„1.   Države članice zagotovijo, da imajo prosilci pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper:

[…]

3.   Države članice zaradi spoštovanja odstavka 1 zagotovijo, da učinkovito pravno sredstvo vsaj v pritožbenih postopkih pred sodiščem prve stopnje zagotavlja podrobno in ex nunc presojo dejstev in pravnih vprašanj, po potrebi vključno s presojo potreb po mednarodni zaščiti v skladu z Direktivo 2011/95/EU.

4.   Države članice določijo razumne roke in druga potrebna pravila za uveljavljanje pravice prosilca do učinkovitega pravnega sredstva v skladu z odstavkom 1. […]

[…]“

8

Člen 15 Peri Prosfygon Nomos (zakon o beguncih) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o beguncih), naslovljen „Zdravstveni in psihološki pregled prosilca“, določa:

„(1)   Kadar pristojni uradnik [organa za azil] meni, da je to primerno za obravnavo prošnje […], in če prosilec s tem soglaša, zdravnik in/ali psiholog opravi pregled prosilca v zvezi z:

(2)   Zdravniški pregled iz odstavka 1, ki se plača iz javnih sredstev, opravijo usposobljeni zdravstveni delavci, rezultati zdravniškega pregleda pa se čim prej sporočijo [organu za azil].

(3)   Zavrnitev s strani prosilca, da opravi zdravniški in/ali psihološki pregled, vodji [agencije za azil] ne preprečuje, da o prošnji odloči z odločbo.

(4)   Rezultate zdravniških in/ali psiholoških pregledov, opravljenih v skladu z odstavkom 1 ali 8, vodja [agencije za azil] oceni skupaj z drugimi elementi prošnje.

(5)   Če obstajajo znaki resne škode, pristojni uradnik [organa za azil] opravi razgovor s prosilcem, in sicer po posvetovanju in v sodelovanju s pristojnim zdravnikom.

[…]

(8)   Če ni opravljen zdravniški in/ali psihološki pregled v skladu z odstavkom 1 ni opravljen noben zdravniški in/ali psihološki pregled, [organ za azil] prosilce obvesti, da lahko na svojo pobudo ali na svoje stroške poskrbijo za zdravniški in/ali psihološki pregled glede znakov, ki bi lahko kazali na preganjanje ali hude poškodbe v preteklosti.“

9

Člen 7 Peri tis Litourgias Dioikitikou Dikastiriou Diethnous Prostasias Diadikastikoi Kanonismoi tou 2019 (poslovnik iz leta 2019 o delovanju upravnega sodišča za mednarodno zaščito) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, določa:

„[Upravno sodišče za mednarodno zaščito] lahko določi postopek in po potrebi odredi navodila v zvezi z zbiranjem pisnih ali ustnih pričanj ali drugih dokazov, razgovorov s prosilcem za azil ali mednarodno zaščito ter drugih postopkov v skladu z zakonom […] o beguncih in smernicami Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), kot to sodišče meni, da je v okoliščinah obravnavane zadeve primerno in pravično.“

10

B. F., libanonski državljan, je 4. septembra 2018 na Cipru vložil prošnjo za mednarodno zaščito.

11

V utemeljitev svoje prošnje je med drugim navedel, da je bil žrtev mučenja s strani tajnih in vojaških služb Libanona, med drugim zaradi svojega političnega aktivizma in sodelovanja pri vojaškem krilu libanonske politične stranke, ter da je še naprej izpostavljen grožnjam in poskusom umora, tako da je prepričan, da bi bil v primeru vrnitve v Libanon prijet na letališču v tej državi in obsojen na zaporno ali smrtno kazen.

12

Organ za azil mu je z odločbo z dne 7. februarja 2022 zavrnil priznanje statusa begunca zaradi neobstoja utemeljenega strahu pred preganjanjem ali tveganja resne škode v primeru vrnitve v Libanon. V zvezi s tem je ta organ menil, da so izjave, ki jih je B. F. podal na več razgovorih, nedosledne, protislovne in nenatančne.

13

Dioikitiko Dikastirio Diethnous Prostasias (upravno sodišče za mednarodno zaščito, Ciper), ki je predložitveno sodišče, pri katerem je B. F. vložil tožbo zoper to odločbo, prav tako trdi, da je prišlo do ugotovitve, da trditve B. F. v zvezi s političnim, verskim in rasnim preganjanjem, ki naj bi ga ta domnevno utrpel s strani libanonskih tajnih služb, med drugim ker je bil član libanonske politične stranke, niso dosledne, logične in verodostojne.

14

Vendar je treba po mnenju predložitvenega sodišča pri posamični obravnavi prošnje za mednarodno zaščito upoštevati ranljivost prosilca, ker lahko ta med drugim vpliva na doslednost njegovih izjav v podporo njegovi prošnji za mednarodno zaščito in s tem na presojo njegove verodostojnosti.

15

Organ za azil pa naj ne bi opravil zdravniškega ali psihološkega pregleda zadevne osebe, ki bi se nanašal na znake preganjanja ali resne škode, ki naj bi ju ta oseba utrpela v preteklosti, ali na simptome in indice mučenja ali drugih hudih dejanj fizičnega ali psihološkega nasilja.

16

Zato predložitveno sodišče, ker ni bil opravljen zdravniški pregled zadevne osebe, meni, da ne more presoditi verodostojnosti prosilca, kar bi sicer predstavljalo sestavni del podrobne in ex nunc obravnave prošnje za mednarodno zaščito, ki jo mora na podlagi člena 46(3) Direktive 2013/32 opraviti prvostopenjsko sodišče.

17

Vendar predložitveno sodišče trdi, da na podlagi nacionalnega prava nima pristojnosti za odreditev takega zdravniškega pregleda, kar naj bi potrjevala novejša sodna praksa Anotato Dikastirio Kyprou (vrhovno sodišče Cipra), glede na katero je organ za azil v skladu z nacionalnim pravom edini pristojen, da prosilcu za azil odredi, naj opravi zdravniške preglede. Predložitveno sodišče lahko torej temu organu postavi le vprašanja o razlogih, zaradi katerih taka preverjanja niso bila opravljena, in po potrebi izpodbijano odločbo razglasi za nično, če meni, da je bil kršen člen 15 zakona o beguncih.

18

Zato se to sodišče sprašuje, ali lahko iz člena 46(3) Direktive 2013/32 izpelje pristojnost, da odredi zdravniški pregled, ker mu ta določba v povezavi s pravico do učinkovitega pravnega sredstva, določeno v členu 47 Listine, nalaga, da opravi „podrobno in ex nunc presojo“ prošnje za mednarodno zaščito.

19

Predložitveno sodišče se zlasti sprašuje, ali je mogoče – če bi menilo, da je zdravniški pregled potreben za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito – šteti, da je glede na neposredni učinek člena 46(3) Direktive 2013/32, kot je določen v sodni praksi Sodišča, pristojno, da samo odredi tako obravnavo, ali vsaj pristojno, da organu za presojo odredi, naj opravi zdravniški pregled in mu sporoči rezultate tega pregleda.

20

Poleg tega, če bi se priznalo, da sredstva, ki jih ima na voljo za izvedbo presoje iz člena 46(3) te direktive, spadajo v procesno avtonomijo držav članic, želi predložitveno sodišče izvedeti, ali lahko, kadar nacionalna zakonodaja, ki se uporablja, ne izpolnjuje zahtev, ki izhajajo iz načela učinkovitosti, od organa za presojo zahteva, da z uvedbo mehanizma iz člena 18 Direktive 2013/32 opravi zdravniški pregled zadevne osebe in ji sporoči rezultat tega pregleda.

21

Nazadnje, predložitveno sodišče se sprašuje, ali so – ob upoštevanju tudi zahteve po hitri obravnavi prošenj za azil – izpolnjena jamstva iz člena 46(3) Direktive 2013/32 in člena 47 Listine, kadar nacionalno sodišče – v primeru, da se med sodno presojo prošnje za azil postavi zdravniško vprašanje – nima pristojnosti, da odredi zdravniški pregled, čeprav meni, da je taka obravnava potrebna, vendar lahko razveljavi odločbo organa za presojo, s katero je bila prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena, ker ta organ za prosilca za mednarodno zaščito ni odredil zdravniškega pregleda.

22

V teh okoliščinah je Dioikitiko Dikastirio Diethnous Prostasias (upravno sodišče za mednarodno zaščito) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

23

Predložitveno sodišče s štirimi vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 46(3) Direktive 2013/32 v povezavi s členom 47 Listine in členom 4(3) PEU razlagati tako, da mora biti nacionalno prvostopenjsko sodišče, ki odloča o pravnem sredstvu zoper odločbo organa za presojo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, za izpolnitev zahteve po podrobni in ex nunc presoji iz tega člena 46(3) pristojno za odreditev zdravniškega pregleda prosilca za mednarodno zaščito, če meni, da je uporaba tega pregleda potrebna ali upoštevna za presojo navedene prošnje, ali pa zadošča, da je to sodišče pristojno, da razglasi ničnost take odločbe, ker ta organ za tega prosilca ni odredil zdravniškega pregleda, in zadevo vrne navedenemu organu, da ta nato odredi ta pregled v okviru novega postopka.

24

Člen 46 Direktive 2013/32 se v skladu s svojim naslovom nanaša na pravico prosilcev za mednarodno zaščito do učinkovitega pravnega sredstva. V tem členu 46(1) je tem prosilcem priznana taka pravica do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper odločbe, izdane v zvezi z njihovo prošnjo. V odstavku 3 navedenega člena 46 je opredeljen obseg te pravice, pri čemer je določeno, da morajo države članice, ki jih ta direktiva zavezuje, zagotoviti, da sodišče, pri katerem se izpodbija odločba o prošnji za mednarodno zaščito, izvede „podrobno in ex nunc presojo dejstev in pravnih vprašanj, po potrebi vključno s presojo potreb po mednarodni zaščiti v skladu z Direktivo [2011/95]“.

25

Poleg tega je treba opozoriti, da je iz sodne prakse Sodišča razvidno, da je treba značilnosti pravnega sredstva, ki je določeno v členu 46 Direktive 2013/32, določiti v skladu s členom 47 Listine, ki pomeni potrditev načela učinkovitega sodnega varstva. Ta člen Listine pa je dovolj sam po sebi in ga ni treba podrobneje opredeliti z določbami prava Unije ali nacionalnega prava, da bi se posameznikom podelila pravica, na katero se kot tako lahko sklicujejo. Zato ne more biti drugače za člen 46(3) te direktive v povezavi z navedenim členom Listine (sodba z dne 4. oktobra 2024, Ministerstvo vnitra České republiky, Odbor azylové a migrační politiky, C‑406/22, EU:C:2024:841, točka 86 in navedena sodna praksa).

26

Zato je Sodišče v zvezi z obsegom pravice do učinkovitega pravnega sredstva, kot je opredeljena v navedenem členu 46(3), razsodilo, da je treba navedbo „zagotovijo, da učinkovito pravno sredstvo zagotavlja podrobno in ex nunc presojo dejstev in pravnih vprašanj“ iz te določbe razlagati tako, da morajo države članice na podlagi te določbe svoje nacionalno pravo prilagoditi tako, da obravnava zadevnih pravnih sredstev, navedenih v tej določbi, vključuje sodni preizkus vseh dejanskih in pravnih elementov, ki sodišču omogočajo posodobljeno presojo obravnavane zadeve (sodba z dne 4. oktobra 2024, Ministerstvo vnitra České republiky, Odbor azylové a migrační politiky, C‑406/22, EU:C:2024:841, točka 87 in navedena sodna praksa).

27

V zvezi s tem pojem „ex nunc“ opozarja na obveznost sodišča, da opravi presojo, pri kateri se po potrebi upoštevajo novi elementi, ki so se pojavili po sprejetju odločbe, zoper katero je vloženo pravno sredstvo. Taka presoja namreč omogoča izčrpno obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ne da bi bilo treba spis vrniti organu za presojo. Zato pristojnost sodišča, da upošteva nove elemente, o katerih se ta organ ni opredelil, spada v okvir cilja Direktive 2013/32, ki je, kot je razvidno zlasti iz njene uvodne izjave 18, ki se nanaša predvsem na to, da se prošnje za mednarodno zaščito obravnavajo „kakor hitro je to mogoče, brez poseganja v ustreznost in celovitost obravnave“ (sodba z dne 4. oktobra 2024, Ministerstvo vnitra České republiky, Odbor azylové a migrační politiky, C‑406/22, EU:C:2024:841, točki 78 in 88 ter navedena sodna praksa).

28

Pridevnik „podrobna“ v členu 46(3) te direktive pa potrjuje, da mora sodišče obravnavati tako elemente, ki jih je organ za presojo upošteval ali bi jih moral upoštevati, kot elemente, ki so se pojavili po tem, ko je ta organ sprejel odločbo (sodba z dne 4. oktobra 2024, Ministerstvo vnitra České republiky, Odbor azylové a migrační politiky, C‑406/22, EU:C:2024:841, točka 89 in navedena sodna praksa).

29

V obravnavanem primeru predložitveno sodišče poudarja, prvič, da v skladu z veljavnim nacionalnim pravom samo nima pristojnosti, da poskrbi, da prosilec za mednarodno zaščito opravi zdravniški pregled, ali da odreditev tega pregleda naloži organu za presojo, tudi če meni, da je v obravnavani zadevi tak pregled potreben za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, medtem ko organ za azil, ki je „organ za presojo“ v smislu člena 2(f) Direktive 2013/32, ima tako pristojnost v skladu s členom 15 zakona o beguncih, s katerim je prenesen člen 18 te direktive.

30

Drugič, to sodišče poudarja, da pa je na podlagi nacionalnega prava, ki se uporablja, pristojno za razveljavitev odločbe organa za azil, s katero je bilo zavrnjeno priznanje mednarodne zaščite, če meni, da bi moral ta organ glede na posebnosti obravnavane zadeve odrediti zdravniški pregled prosilca za mednarodno zaščito v skladu z navedenim členom 15 in da taka razveljavitev navedenemu organu omogoča, da nato v okviru novega upravnega postopka sprejme odločbo, v kateri se upoštevajo rezultati takega pregleda.

31

Glede na sodno prakso, navedeno v točkah od 25 do 28 te sodbe, je treba ugotoviti, na prvem mestu, da nacionalna ureditev, ki prvostopenjskemu sodišču ne omogoča, da ob soglasju prosilca odredi zdravniški pregled, čeprav meni, da je tak pregled potreben ali upošteven za presojo utemeljenosti prošnje za mednarodno zaščito, ne izpolnjuje zahteve po podrobni in ex nunc presoji iz člena 46(3) Direktive 2013/32.

32

V takih okoliščinah se namreč zdi, da je to, da se takemu sodišču ne dovoli, da odredi zdravniški pregled prosilca za mednarodno zaščito, v nasprotju z obveznostjo, ki jo imajo države članice na podlagi člena 46(3) Direktive 2013/32, in sicer da prilagodijo svoje nacionalno pravo tako, da obravnavanje zadevnih pravnih sredstev vključuje preučitev vseh dejanskih in pravnih elementov, na podlagi katerih lahko sodišče opravi posodobljeno presojo obravnavanega primera v smislu sodne prakse, navedene v točki 26 te sodbe.

33

Ker pa pristojno sodišče ne more pridobiti informacij o zdravstvenem stanju prosilca za mednarodno zaščito za namene obravnavanja njegove prošnje za mednarodno zaščito, pri tej presoji ne bo mogoče upoštevati vseh dejanskih elementov, na podlagi katerih bi lahko to sodišče opravilo posodobljeno presojo obravnavanega primera. Med drugim je mogoče z zdravniškim pregledom prosilca preveriti, ali je mogoče indice bolezni, ki jih kaže prosilec, pojasniti s preganjanjem ali resno škodo, ki jo je ta utrpel v preteklosti, zlasti v izvorni državi, in bi jih bilo zato treba upoštevati pri presoji dejanskih potreb navedenega prosilca po mednarodni zaščiti (glej v tem smislu sodbo z dne 29. junija 2023, International Protection Appeals Tribunal in drugi (Atentat v Pakistanu), C‑756/21, EU:C:2023:523, točka 61).

34

Na drugem mestu, treba je ugotoviti, da nacionalna ureditev, ki določa le, da ima prvostopenjsko sodišče možnost razveljaviti odločbo organa za presojo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, ker bi moral ta organ poskrbeti za zdravniški pregled prosilca, ne izpolnjuje zahteve po podrobni in ex nunc presoji v smislu člena 46(3) Direktive 2013/32, čeprav bi ta možnost posledično omogočala, da ta organ ponovno obravnava to prošnjo glede na rezultate zdravniškega pregleda prosilca za mednarodno zaščito.

35

Zadostuje namreč navesti, da taka nacionalna ureditev, ki pomeni, da mora ta organ sprejeti novo odločbo ob upoštevanju rezultatov zdravniškega pregleda, ne zagotavlja spoštovanja načela, ki izhaja iz sodne prakse Sodišča, navedene v točki 27 te sodbe, v skladu s katerim mora sodišče samo zagotoviti, da se prošnja za mednarodno zaščito obravnava izčrpno, ne da bi bilo treba spis vrniti organu za presojo, in tako ogroža cilj hitre obravnave prošenj za mednarodno zaščito, ki ga določa Direktiva 2013/32 in katerega pomembnost je Sodišče poudarilo v isti sodni praksi.

36

Na tretjem mestu, treba je poudariti, da je edina določba Direktive 2013/32, ki določa pravila na področju zdravniškega pregleda, člen 18 te direktive. Vendar, kot je razvidno iz samega besedila tega člena in zlasti iz njegovega odstavka 1, se določbe, ki so v njem določene, kot take uporabljajo le v okviru obravnavanja prošnje za mednarodno zaščito s strani organa za presojo, in ne v okviru pritožbe pred sodiščem zoper odločbo, ki jo je sprejel tak organ.

37

Kot pa izhaja iz ustaljene sodne prakse Sodišča, kadar neko področje ni urejeno s pravili Unije, se postopkovna pravila glede takega pregleda določijo v notranjem pravnem redu vsake države članice na podlagi načela procesne avtonomije, vendar pod pogojem, da ta pravila niso manj ugodna od tistih, ki veljajo za podobne položaje, za katere velja nacionalno pravo (načelo enakovrednosti), in da v praksi ne onemogočajo ali čezmerno otežujejo uveljavljanja pravice prosilca za mednarodno zaščito do učinkovitega pravnega sredstva v smislu člena 46(3) Direktive 2013/32 (načelo učinkovitosti) (glej v tem smislu sodbo z dne 19. marca 2020, Bevándorlási és Menekültügyi Hivatal (Tompa), C‑564/18, EU:C:2020:218, točka 63 in navedena sodna praksa).

38

V zvezi z zadnjenavedenim mora imeti na eni strani zadevno sodišče vsekakor možnost, da zdravniški pregled odredi, če obstajajo konkretni indici, da bi lahko zdravstvene težave prosilca za mednarodno zaščito izhajale iz travmatičnega dogodka, ki se je zgodil zlasti v njegovi izvorni državi, in na splošno, če se po presoji tega sodišča uporaba takega pregleda izkaže za potrebno ali upoštevno za presojo dejanskih potreb navedenega prosilca po mednarodni zaščiti. Poleg tega morajo biti podrobna pravila za uporabo zdravniškega pregleda v skladu s temeljnimi pravicami, zagotovljenimi z Listino, kot sta pravica do spoštovanja človekovega dostojanstva ter pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, ki sta zagotovljeni s členom 1 oziroma členom 7 Listine (glej v tem smislu sodbi z dne 25. januarja 2018, F, C‑473/16, EU:C:2018:36, točka 35, in z dne 29. junija 2023, International Protection Appeals Tribunal in drugi (Atentat v Pakistanu), C‑756/21, EU:C:2023:523, točka 61).

39

Po drugi strani je treba pojasniti, da ni nujno, da se lahko sodišče, ki je odredilo zdravniški pregled zadevnega prosilca, samo obrne na usposobljenega zdravstvenega delavca, da bi ta opravil ta pregled in mu posredoval rezultate, saj lahko to sodišče organu za presojo naloži tudi, naj sprejme potrebne ukrepe za izvedbo odrejenega zdravniškega pregleda tega prosilca in mu v kratkem roku posreduje rezultate tega pregleda. V enem ali drugem primeru bi namreč sodišče lahko pridobilo elemente, za katere meni, da so upoštevni ali potrebni za posodobljeno presojo obravnavanega primera, pri čemer bi spoštovalo cilj hitre obravnave, ki mu sledi Direktiva 2013/32, kot je bilo opozorjeno v točki 27 te sodbe.

40

Na četrtem mestu, čeprav je treba tako šteti, da nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari ni v skladu z zahtevo po podrobni in ex nunc presoji iz člena 46(3) Direktive 2013/32, ker ne določa možnosti, da sodišče odredi zdravniški pregled prosilca za mednarodno zaščito, je treba opozoriti, da mora predložitveno sodišče to ureditev, kolikor je mogoče, razlagati v skladu s to zahtevo (glej zlasti sodbo z dne 20. decembra 2017, Protect Natur-, Arten- und Landschaftsschutz Umweltorganisation, C‑664/15, EU:C:2017:987, točka 54 in navedena sodna praksa).

41

Vendar je Sodišče, če bi se izkazalo, da taka skladna razlaga ni mogoča, že poudarilo zahtevo, da pristojno sodišče pri uporabi prava Unije ne uporabi nacionalnih zakonskih določb, ki bi lahko ovirale polni učinek predpisov Unije, ki imajo neposredni učinek, kot je člen 46(3) Direktive 2013/32 v povezavi s členom 47 Listine (glej v tem smislu sodbo z dne 29. julija 2019, Torubarov, C‑556/17, EU:C:2019:626, točka 73 in navedena sodna praksa).

42

Zato je treba ugotoviti, da iz neposrednega učinka člena 47 Listine in člena 46(3) Direktive 2013/32 izhaja, da mora imeti nacionalno sodišče, ki odloča o pravnem sredstvu zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva prosilcu za mednarodno zaščito v smislu navedenega člena 47 in v skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU možnost, da odredi zdravniški pregled tega prosilca, kadar je taka obravnava potrebna za presojo te prošnje.

43

Glede na vse zgornje preudarke je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člen 46(3) Direktive 2013/32 v povezavi s členom 47 Listine in členom 4(3) PEU razlagati tako, da mora biti nacionalno prvostopenjsko sodišče, ki odloča o pravnem sredstvu zoper odločbo organa za presojo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, za izpolnitev zahteve po podrobni in ex nunc presoji iz tega člena 46(3) pristojno za odreditev zdravniškega pregleda prosilca za mednarodno zaščito, če meni, da je uporaba tega pregleda potrebna ali upoštevna za presojo navedene prošnje.

44

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:

Člen 46(3) Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 4(3) PEU

je treba razlagati tako, da

mora biti nacionalno prvostopenjsko sodišče, ki odloča o pravnem sredstvu zoper odločbo organa za presojo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, za izpolnitev zahteve po podrobni in ex nunc presoji iz tega člena 46(3) pristojno za odreditev zdravniškega pregleda prosilca za mednarodno zaščito, če meni, da je uporaba tega pregleda potrebna ali upoštevna za presojo navedene prošnje.