Začasna izdaja
SODBA SODIŠČA (peti senat)
z dne 12. marca 2026(*)
„ Pritožba – Javni uslužbenci – Začasni uslužbenec – Člen 266 PDEU – Odločba, sprejeta za izvršitev sodbe Splošnega sodišča, s katero je bila razglašena za nično odločba o nepodaljšanju pogodbe za nedoločen čas in naloženo plačilo odškodnine za nastalo škodo – Ničnostna tožba in odškodninska tožba – Izkrivljanje elementov iz spisa – Člen 151(1) Poslovnika Sodišča – Predlog za izločitev dokumenta iz spisa – Zaupnost komunikacije med odvetniki – Obseg “
V zadevi C‑209/24 P,
zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 17. marca 2024,
VP, stanujoča v Münchnu (Nemčija), ki jo zastopata J. Menze in H. Tettenborn, Rechtsanwälte,
pritožnica,
druga stranka v postopku je
Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop), ki ga zastopata T. Bontinck in A. Guillerme, avocats,
tožena stranka na prvi stopnji,
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi M. L. Arastey Sahún (poročevalka), predsednica senata, J. Passer, E. Regan, D. Gratsias in B. Smulders, sodniki,
generalni pravobranilec: A. Rantos,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 12. junija 2025
izreka naslednjo
Sodbo
1 VP s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 7. februarja 2024, VP/Cedefop (T‑563/22, v nadaljevanju: izpodbijana sodba, EU:T:2024:72), s katero je navedeno sodišče zavrnilo njeno tožbo, s katero je predlagala, prvič, razglasitev ničnosti odločbe izvršnega direktorja Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) z dne 17. decembra 2021 (v nadaljevanju: sporna odločba) in odločbe odbora za pritožbe pri Cedefop z dne 17. junija 2022 (v nadaljevanju: odločba o zavrnitvi pritožbe) ter, drugič, plačilo odškodnine v višini 100.000 EUR za povračilo nepremoženjske škode, ki naj bi ji nastala. Poleg tega VP predlaga, naj se Cedefop naloži, naj ji plača odškodnino v višini 5.000.000 EUR za nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpela.
Dejansko stanje
2 Dejansko stanje spora, ki ga je Splošno sodišče predstavilo v točkah od 2 do 15 izpodbijane sodbe, je mogoče povzeti tako.
3 Cedefop je pritožnico 16. novembra 2007 zaposlil kot začasno uslužbenko za opravljanje nalog pravnega svetovalca. Njena pogodba je bila podaljšana do 15. novembra 2017.
4 Pritožnica je 10. marca 2017 izvršnemu direktorju Cedefop poslala prošnjo za podaljšanje svoje pogodbe na podlagi člena 90(1) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi), ki se na podlagi člena 46 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije uporabljajo za začasne uslužbence (v nadaljevanju: prošnja za podaljšanje pogodbe).
5 Ta izvršni direktor je z odločbo z dne 12. maja 2017 to prošnjo zavrnil in pritožnico obvestil, da njena pogodba ne bo podaljšana.
6 Odbor za pritožbe pri Cedefop (v nadaljevanju: odbor za pritožbe) je z odločbo z dne 1. decembra 2017 zavrnil pritožbo, ki jo je pritožnica vložila zoper odločbo z dne 12. maja 2017.
7 Splošno sodišče je s sodbo z dne 16. decembra 2020, VP/Cedefop (T‑187/18, v nadaljevanju: sodba o razglasitvi ničnosti, EU:T:2020:613), razglasilo odločbo z dne 12. maja 2017 (točka 1 izreka) in odločbo z dne 1. decembra 2017 (točka 2 izreka) za nični (v nadaljevanju skupaj: odločbi, ki sta bili razglašeni za nični). Splošno sodišče je poleg tega Cedefop naložilo, naj plača 30.000 EUR za povrnitev premoženjske škode, povzročene pritožnici (točka 3 izreka), in 10.000 EUR za povrnitev nepremoženjske škode (točka 4 izreka). Splošno sodišče je tožbo v preostalem zavrnilo (točka 5 izreka) in Cedefop naložilo plačilo stroškov (točka 6 izreka).
8 Iz obrazložitve sodbe o razglasitvi ničnosti je razvidno, da je Splošno sodišče razsodilo, da je bila v odločbi z dne 12. maja 2017 storjena očitna napaka pri presoji v delu, v katerem je ta ukrep utemeljen z nameravano ukinitvijo pravne službe Cedefop. Splošno sodišče je poleg tega menilo, da ni mogoče izključiti, da je ta odločba lahko temeljila na ločenem razlogu, ki se nanaša na izgubo zaupanja izvršnega direktorja Cedefop v pritožnico. Razsodilo je, da je bila navedena odločba v delu, v katerem temelji na tej izgubi zaupanja, sprejeta ob kršitvi pravice do izjave, pravice do obrambe in člena 26 Kadrovskih predpisov.
9 Pritožnica je 8. januarja 2021 Cedefop pozvala, naj v skladu s členom 266 PDEU izvrši sodbo o razglasitvi ničnosti (v nadaljevanju: zahteva za izvršitev ničnostne sodbe). V zvezi s tem je od Cedefop zahtevala podaljšanje svoje pogodbe za nedoločen čas od 16. novembra 2017.
10 Izvršni direktor Cedefop je z dopisom z dne 2. marca 2021 pritožnici odgovoril, da izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti zahteva le plačilo 40.000 EUR za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, nastale pritožnici, skupaj s stroški, ker so učinki nezakonitosti, ki jo je ugotovilo Splošno sodišče, nadomeščeni s plačilom te odškodnine.
11 Pritožnica je 28. aprila 2021 zoper to odločbo z dne 2. marca 2021 vložila pritožbo na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov. Ponovno je trdila, da Cedefop ni izvršil točk 1 in 2 izreka sodbe o razglasitvi ničnosti.
12 Predsednik odbora za pritožbe je 29. julija 2021 pritožnici poslal dopis, v katerem je navedel, da je ta odbor na sestanku 16. julija 2021 odločil, da ugodi njeni pritožbi z dne 28. aprila 2021 in „odpravi“ odločbo z dne 2. marca 2021, ker pritožnica ni imela priložnosti predstaviti pripomb glede te odločbe.
13 Izvršni direktor Cedefop je 7. septembra 2021 pritožnici poslal dopis, s katerim jo je obvestil, da je po sprejetju odločbe odbora za pritožbe, ki je navedena v prejšnji točki, ponovno odločal in da ne namerava sprejeti dodatnih ukrepov, ki jih je zahtevala pritožnica zlasti v svojem predlogu za izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti, ker je bila po njegovem mnenju sodba o razglasitvi ničnosti že v celoti izvršena. Da bi bila pravica pritožnice do izjave spoštovana, jo je pozval, naj predloži pripombe glede predvidene odločbe.
14 Pritožnica je v odgovor na ta dopis 15. oktobra 2021 predložila pripombe.
15 Izvršni direktor Cedefop je s sporno odločbo, sprejeto 17. decembra 2021, pritožnico obvestil, da ker je ta agencija plačala vse zneske, katerih plačilo je Splošno sodišče odredilo v sodbi o razglasitvi ničnosti, ni treba sprejeti dodatnih ukrepov za izvršitev te sodbe.
16 Pritožnica je 3. marca 2022 zoper to odločbo vložila pritožbo, ki je bila zavrnjena z odločbo o zavrnitvi pritožbe.
Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba
17 Pritožnica je s tožbo, ki je bila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložena 2. septembra 2022, predlagala razglasitev ničnosti sporne odločbe in odločbe o zavrnitvi pritožbe, povračilo nepremoženjske škode, ki naj bi jo utrpela zaradi teh odločb, ter naložitev plačila stroškov Cedefop.
18 Pritožnica je v utemeljitev predlogov za razglasitev ničnosti navedla pet tožbenih razlogov, od katerih se je prvi nanašal na nepristojnost odbora za pritožbe, drugi na kršitev člena 266 PDEU in očitno napako pri presoji, tretji na kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja, četrti na kršitev načel varstva legitimnih pričakovanj, enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije ter peti na zlorabo pooblastil.
19 Pritožnica je na obravnavi pred Splošnim sodiščem prvi tožbeni razlog umaknila.
20 Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo preostale štiri tožbene razloge zavrnilo kot neutemeljene.
21 Splošno sodišče je v točki 38 izpodbijane sodbe, zlasti v zvezi z drugim tožbenim razlogom, ki se nanaša na kršitev člena 266 PDEU in očitno napako pri presoji, potem ko je v točki 34 izpodbijane sodbe navedlo, da bi moral Cedefop za izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti ponovno preučiti zahtevo za podaljšanje pogodbe in sprejeti novo odločbo, ki bo nadomestila razveljavljeni odločbi, presodilo, da je Cedefop izpolnil to obveznost, ker je, kot je razvidno iz obrazložitve odločbe o zavrnitvi pritožbe, v fazi preučitve pritožbe pritožnice preučil, ali je treba tej zahtevi ugoditi, in na koncu te preučitve menil, da pritožnice ni treba ponovno zaposliti zaradi preudarkov v zvezi z notranjo organizacijo te agencije.
22 Nazadnje, Splošno sodišče je v točkah 43 in 44 izpodbijane sodbe presodilo, prvič, da pritožnica ni izpodbijala utemeljenosti razloga, povezanega z razvojem notranje organizacije Cedefop, in drugič, da ta razlog sam po sebi zadostuje za utemeljitev odločbe o nepodaljšanju njene pogodbe.
Predlogi v pritožbi
23 VP s pritožbo Sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano sodbo razveljavi;
– Cedefop naloži povrnitev nepremoženjske škode, ki naj bi jo utrpela in ki je ex aequo et bono ocenjena na 5.000.000 EUR, in
– Cedefop naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka in postopka pred Splošnim sodiščem.
24 Cedefop Sodišču predlaga, naj:
– pritožbo zavrne in
– VP naloži plačilo stroškov.
Predlog za izločitev dokumenta iz spisa
Trditve strank
25 Cedefop je v odgovoru na pritožbo na podlagi člena 151 Poslovnika Sodišča predlagal umik korespondence iz Priloge C.1 k pritožbi (v nadaljevanju: priloga C.1).
26 Po mnenju Cedefop je ta priloga C.1 v delu, v katerem vsebuje elektronski dopis, poslan 2. aprila 2021, v katerem je z enakim besedilom povzet dopis, ki ga je njegov pravni svetovalec na nedoločen datum poslal nekdanji pravni svetovalki pritožnice in ki se nanaša na možnost začetka pogovorov med strankami z namenom sporazumne rešitve spora (v nadaljevanju: dopis pravnega svetovalca Cedefop), v celoti zajeta z varstvom zaupnosti korespondence med odvetniki na podlagi belgijskih pravil poklicne etike, ki jih je belgijski zakonodajalec določil kot obvezne. Varstvo zaupnosti komunikacije med odvetniki in strankami, ki ga priznava sodna praksa Sodišča in Splošnega sodišča, pa naj bi se razširilo na korespondenco med odvetniki, kadar je varstvo zaupnosti te korespondence priznano z nacionalnim pravom.
27 Pritožnica trdi, da ta predlog ni dopusten, ker ni bil vložen z ločeno vlogo, kar je v nasprotju s členom 151 Poslovnika.
28 Poleg tega naj navedeni predlog ne bi bil utemeljen, ker naj po eni strani sodna praksa, na katero se sklicuje Cedefop, ne bi bila upoštevna za utemeljitev domnevne „poklicne zaupnosti med odvetniki“, vsekakor pa naj ne bi bili izpolnjeni pogoji iz te sodne prakse. Po drugi strani naj bi bila priloga C.1 bistveni dokaz za to pritožbo.
Presoja Sodišča
29 Na prvem mestu, poudariti je treba, da mora stranka, kot je razvidno iz člena 151(1) Poslovnika Sodišča, le če predlaga, da naj Sodišče odloči o ugovoru ali procesnem vprašanju, ne da bi odločalo o zadevi po vsebini, ta predlog vložiti z ločenim aktom. Iz tega sledi, da bi moral Cedefop predlog za umik Priloge C.1 vložiti z ločenim aktom le, če bi ta agencija Sodišču predlagala, da naj o takem predlogu odloči, ne da bi odločalo o zadevi po vsebini, kar pa se ni zgodilo. Zato je treba ugovor nedopustnosti navedenega predloga, ki ga je podala pritožnica, zavrniti.
30 Na drugem mestu, spomniti je treba, da načelo enakosti orožij, ki je korelat samega pojma poštenega sojenja, ki ga zagotavlja zlasti člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), pomeni obveznost, da se vsaki stranki ponudi razumna možnost, da predstavi svojo zadevo, vključno z dokazi, pod pogoji, ki je v primerjavi z nasprotno stranko ne postavljajo v bistveno slabši položaj (sodba z dne 12. julija 2022, Nord Stream 2/Parlament in Svet, C‑348/20 P, EU:C:2022:548, točka 128 in navedena sodna praksa).
31 Poleg tega je Sodišče potrdilo načelo proste presoje dokazov s strani sodišča Unije, iz katerega med drugim izhaja, da je mogoče dopustnost pravočasno predloženega dokaza pred tem sodiščem izpodbijati le na podlagi dejstva, da je bil ta nezakonito pridobljen ali predložen (glej v tem smislu sodbo z dne 12. julija 2022, Nord Stream 2/Parlament in Svet, C‑348/20 P, EU:C:2022:548, točka 129 in navedena sodna praksa).
32 Če je bilo ugotovljeno, da je bil dokaz pridobljen ali predložen nezakonito, ga lahko sodišče Unije razglasi za dopustnega le, če se po tehtanju izkaže, da morajo interesi pritožnice, ki je te dokaze predložila, zlasti ob upoštevanju njihove koristnosti za presojo utemeljenosti tožbe, ki jo je vložila ta pritožnica, prevladati nad interesi nasprotne stranke, na katere bi lahko ohranitev navedenih dokazov v spisu konkretno in dejansko vplivala (glej v tem smislu sodbo z dne 12. julija 2022, Nord Stream 2/Parlament in Svet, C‑348/20 P, EU:C:2022:548, točka 131).
33 V obravnavanem primeru je iz priloge C.1 razvidno, prvič, da je nekdanja pravna svetovalka pritožnice 30. marca 2021 pritožnici in njenemu novemu pravnemu svetovalcu sporočila, da je dopis pravnega svetovalca Cedefop zaupen, in drugič, da je navedena nekdanja pravna svetovalka pritožnice pritožnici sporočila besedilo tega dopisa šele po tem, ko ji je pritožnica 1. aprila 2021 sporočila, da „kot odvetnica in [njena] stranka ponovno potrjuje[], da predložene informacije ostajajo absolutno zaupne“.
34 Glede na to, da je pritožnica sama priznala zaupnost vsebine dopisa pravnega svetovalca Cedefop in se je formalno zavezala, da ga bo spoštovala, pomeni predložitev elektronskega dopisa, ki povzema njegovo besedilo, nepravilno predložitev dokaza.
35 Glede na to, da se Splošno sodišče pri utemeljitvi svoje odločitve ni oprlo na ta dopis ali na elektronski dopis, v katerem je bilo povzeto njegovo besedilo, in ker se za tak dokument ne zdi, da bi imel osrednje mesto v argumentaciji pritožnice, njeni interesi, da se ta dokument ohrani v spisu, ne morejo prevladati nad interesi Cedefop, da se spoštuje zaupnost navedenega dopisa.
36 Zato in glede na to, da so drugi elementi iz Priloge C.1 povezani s kontekstom, v katerem je bil elektronski dopis z dne 2. aprila 2021 poslan pritožnici, je treba predlogu Cedefop ugoditi in Prilogo C.1 izločiti iz spisa.
Pritožba
37 Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja devet pritožbenih razlogov.
38 Prvi pritožbeni razlog se nanaša na izkrivljanje elementov iz spisa. Drugi pritožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti, da se po uradni dolžnosti preveri pristojnost odbora za pritožbe za sprejetje odločbe o izvršitvi sodbe o razglasitvi ničnosti. Tretji pritožbeni razlog se nanaša na neobstoj ugotovitve take nepristojnosti odbora za pritožbe. Četrti pritožbeni razlog se nanaša na kršitev načela „z zakonom ustanovljenega sodišča“, priznanega v členu 47 Listine. Peti pritožbeni razlog se nanaša na nepristojnost za razveljavitev sodbe o razglasitvi ničnosti. Šesti pritožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 266 PDEU. Sedmi pritožbeni razlog se nanaša na kršitev sodb z dne 25. oktobra 2013, Komisija/Moschonaki (T‑476/11 P, EU:T:2013:557), in z dne 16. oktobra 2019, ZV/Komisija (T‑684/18, EU:T:2019:748). Osmi pritožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve. Deveti pritožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice do izjave, določene v členu 47 Listine.
39 Pritožnica v pritožbi predlaga tudi, naj se Cedefop naloži plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpela, ker je ta agencija vztrajno zavračala izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti, ki je ex aequo et bono določena na 5 milijonov EUR.
Dopustnost odškodninskega zahtevka
40 Člen 169(1) Poslovnika Sodišča določa, da se s „pritožbo predlaga, naj se odločba Splošnega sodišča, kakor izhaja iz izreka te odločbe, v celoti ali deloma razveljavi“. Poleg tega se v skladu s členom 170(1) tega poslovnika s pritožbo predlaga, naj se, če se pritožba razglasi za utemeljeno, predlogom, podanim na prvi stopnji, v celoti ali deloma ugodi, pri čemer ni dovoljeno dajati novih predlogov.
41 V obravnavanem primeru se z drugim pritožbenim predlogom pritožnice predlaga, naj se Cedefop naloži plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpela, ker je ta agencija vztrajno zavračala izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti, ki je ex aequo et bono določena na 5 milijonov EUR.
42 Pritožnica pa je pred Splošnim sodiščem predlagala, naj se Cedefop naloži, naj ji plača odškodnino za isto škodo, ki jo je takrat ocenila na 100.000 EUR ex aequo et bono.
43 Iz tega sledi, da je drugi pritožbeni predlog pritožnice nov zahtevek, ker pritožnica s tem pritožbenim predlogom zahteva odškodnino, ki je višja od zneska 100.000 EUR, katerega plačilo je zahtevala na prvi stopnji iz istega naslova. Navedeni predlog je zato v tem delu nedopusten, brez poseganja v možnost Sodišča, da, če bi bilo treba pritožbo razglasiti za utemeljeno, uporabi neomejeno pristojnost, ki je s členom 91(1) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije podeljena sodišču Unije v sporih finančne narave.
Utemeljenost
Prvi pritožbeni razlog
– Trditve strank
44 Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom, ki se nanaša na točke 22, 37 in 38 izpodbijane sodbe, v bistvu trdi, da je Splošno sodišče s tem, da je štelo, da je odločba o zavrnitvi pritožbe odločba v zvezi z izvršitvijo sodbe o razglasitvi ničnosti in, konkretno, odločba, sprejeta za nadomestitev odločb, ki sta bili razglašeni za nični, izkrivilo elemente iz spisa, zlasti odločbo o zavrnitvi pritožbe.
45 Pritožnica trdi, da se je Splošno sodišče pri tej ugotovitvi oprlo na dejstvo, da se je odbor za pritožbe v odločbi o zavrnitvi pritožbe skliceval na preudarke, povezane z notranjim delovanjem Cedefop. Vendar pritožnica meni, da je edino sklicevanje v tej odločbi na notranjo organizacijo Cedefop na strani 16 navedene odločbe. Pritožnica pa izpodbija, da bi to sklicevanje lahko pripeljalo do ugotovitve, da je odbor za pritožbe tako sprejel odločbo, s katero je nadomestil odločbi, ki sta bili razglašeni za nični.
46 Poleg tega naj spis te zadeve ne bi vseboval nobenega dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da je Cedefop nameraval ali je dejansko sprejel odločbo, s katero je nadomestil odločbi, ki sta bili razglašeni za nični. Nasprotno, iz tega spisa naj bi izhajalo le, da Cedefop vztrajno zavrača sprejetje take odločbe.
47 Cedefop trdi, da je Splošno sodišče pravilno navedlo, da je odbor za pritožbe v odločbi o zavrnitvi pritožbe navedel, prvič, da Splošno sodišče v sodbi o razglasitvi ničnosti ni zavzelo stališča o vprašanju notranje organizacije Cedefop ali ponovne vzpostavitve pravne službe, drugič, da razprave o ponovni vzpostavitvi delovnega mesta notranjega pravnega svetovalca, ki so potekale leta 2021, niso bile povezane s posebnim primerom pritožnice, in tretjič, da je bil postopek zaposlovanja notranjega pravnega svetovalca tesno povezan z izidom postopka zaposlovanja novega direktorja za kadrovske zadeve.
48 Na podlagi vseh teh dejanskih elementov, ki naj bi bili na straneh 16 in 17 odločbe o zavrnitvi pritožbe, pa naj bi odbor za pritožbe izrecno ugotovil, da „je Cedefop nameraval reorganizirati način, na katerega je bila v agenciji zagotovljena pravna funkcija, da bi omejil tveganja, ne da bi nameraval znova zaposliti prejšnje osebe ali znova vzpostaviti prejšnje delovne procese“.
49 Zato naj bi odbor za pritožbe pritožnici jasno sporočil, da primarno meni, da Cedefop ni nujno dolžan ponovno preučiti zahteve za podaljšanje pogodbe, saj je ta agencija sodbo o razglasitvi ničnosti v celoti izvršila s plačilom finančnega nadomestila za celotno škodo, nastalo zaradi odločb, ki sta bili razglašeni za nični, in da je, podredno, vseeno preučila to zahtevo in jo zavrnila iz razlogov, navedenih v točkah 47 in 48 te sodbe.
50 Pritožnica v repliki poudarja, da v nasprotju s tem, kar naj bi Cedefop večkrat trdil v zadevah, v katerih sta bila izdana sklep z dne 20. maja 2022, VP/Cedefop (T‑534/21, neobjavljen, EU:T:2022:327), in izpodbijana sodba, ta agencija v fazi pritožbe prvič trdi, da je bila sprejeta odločba o nadomestitvi odločb, ki sta bili razglašeni za nični, ne da bi predložila dokaze v podporo tej trditvi.
51 Cedefop v dupliki trdi, da Splošno sodišče ni izkrivilo dejstev, saj naj bi se zgolj sklicevalo na jasno besedilo odločbe o zavrnitvi pritožbe, ne da bi ga poskušalo razlagati.
– Presoja Sodišča
52 V skladu z ustaljeno sodno prakso gre za izkrivljanje dokazov, če je Splošno sodišče očitno prekoračilo meje razumne presoje teh dokazov. Izkrivljanje mora biti očitno razvidno iz listin v spisu, ne da bi bilo treba na novo presojati dejstva in dokaze. V zvezi s tem ni dovolj dokazati, da bi se dokument lahko razlagal drugače, kot ga je razlagalo Splošno sodišče (sodba z dne 5. marca 2024, Kočner/Europol, C‑755/21 P, EU:C:2024:202, točka 96 in navedena sodna praksa).
53 Da bi se preverila utemeljenost tega pritožbenega razloga, je treba opozoriti, da je Splošno sodišče v točki 34 izpodbijane sodbe na podlagi sodne prakse, navedene v točkah od 31 do 33 te sodbe, ugotovilo, da mora Cedefop za izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti ponovno preučiti zahtevo za podaljšanje pogodbe in sprejeti odločbo, s katero nadomesti odločbi, ki sta bili razglašeni za nični.
54 V zvezi s tem je Splošno sodišče v točkah od 35 do 38 izpodbijane sodbe s tem, da se je oprlo na elemente obrazložitve odločbe o zavrnitvi pritožbe, povzete v točki 37 te sodbe, ugotovilo, da je Cedefop izpolnil tako obveznost, ker je odbor za pritožbe v tej odločbi na eni strani potrdil ugotovitev, do katere je prišel izvršni direktor Cedefop ob sprejetju sporne odločbe, in sicer, da je bila po plačilu odškodnin, ki so bile tej agenciji naložene s sodbo o razglasitvi ničnosti, ta v celoti izvršena, tako da Cedefop ni bilo treba sprejeti nobenega drugega dodatnega ukrepa za izvršitev te sodbe, vendar je na drugi strani ponovno preučil zahtevo za podaljšanje pogodbe in jo zavrnil iz razlogov, povezanih z notranjo organizacijo Cedefop, s čimer je sprejel odločbo, s katero je nadomestil odločbi, ki sta bili razglašeni za nični. Kot je razvidno iz točke 43 izpodbijane sodbe, je po mnenju Splošnega sodišča zadnjenavedena odločba temeljila zlasti na ugotovitvi, da je Cedefop nameraval preoblikovati svojo notranjo organizacijo in reorganizirati način opravljanja pravne funkcije v njem.
55 Iz točk izpodbijane sodbe, navedenih v prejšnji točki te sodbe, tako izhaja, da je po mnenju Splošnega sodišča Cedefop po zahtevi za izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti na eni strani zavrnil ugoditev tej zahtevi, ker je menil, da je bila zadnjenavedena sodba že v celoti izvršena in da zato ni bilo treba sprejeti nobenega drugega dodatnega izvedbenega ukrepa, kot je ponovna preučitev zahteve za podaljšanje pogodbe in a fortiori dejansko podaljšanje te pogodbe, ter, na drugi strani vendarle ugodil tej zahtevi v smislu, da je bila zahteva za podaljšanje pogodbe ponovno preučena, vendar je bila zavrnjena iz razlogov, povezanih z notranjo organizacijo Cedefop. S tem naj bi ta agencija sprejela odločbo, s katero je nadomestila odločbi, ki sta bili razglašeni za nični, saj je ta odločba pomenila ukrep za izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti.
56 Poudariti je treba, da je že na podlagi besedila odločbe o zavrnitvi pritožbe mogoče ugotoviti, kot pravilno trdi pritožnica, da je bilo ugotovitve iz točke 37 izpodbijane sodbe, na podlagi katerih je Splošno sodišče menilo, da je Cedefop sprejel odločbo, s katero je nadomestil odločbi, ki sta bili razglašeni za nični, mogoče izpeljati le iz dela obrazložitve odločbe o zavrnitvi pritožbe od četrtega odstavka na strani 16 te odločbe do drugega odstavka strani 17 te odločbe, s katerim je ta odbor utemeljil zavrnitev pritožbenega razloga v zvezi s kršitvijo člena 266 PDEU, ki ga je pritožnica navedla v pritožbi. Le v tem delu obrazložitve odločbe o zavrnitvi pritožbe, ki vsebuje skupaj štiri odstavke (v nadaljevanju: sporni del obrazložitve), so namreč navedeni taki preudarki.
57 Natančneje, iz spornega dela obrazložitve je razvidno, da se je Splošno sodišče pri ugotovitvi v točkah 37, 38 in 43 izpodbijane sodbe – da je Cedefop sprejel odločbo, s katero je nadomestil odločbi, ki sta bili razglašeni za nični, pri čemer se je oprl na preudarke, povezane z njegovo notranjo organizacijo – nujno oprlo le na drugi odstavek na strani 17 odločbe o zavrnitvi pritožbe, ki je četrti in zadnji odstavek spornega dela obrazložitve. Odbor za pritožbe je namreč v tem odstavku konkretno navedel: „Cedefop namerava na podlagi temeljite in pregledne preučitve statusa quo v letu 2021 na podlagi podatkov iz leta 2020 reorganizirati način zagotavljanja pravne funkcije, da bi omejil ugotovljena tveganja, ne da bi nameraval osebe znova zaposliti ali znova vzpostaviti prejšnje delovne procese“.
58 Vendar, prvič, besedilo drugega odstavka na strani 17 odločbe o zavrnitvi pritožbe je preveč nenatančno, da bi bilo mogoče iz njega jasno sklepati, da je odbor za pritožbe tako ponovno preučil zahtevo pritožnice za podaljšanje pogodbe in jo zavrnil, s čimer je sprejel odločbo, s katero je nadomestil odločbi, ki sta bili razglašeni za nični, da bi s tem podredno izvršil sodbo o razglasitvi ničnosti.
59 Drugič, preveriti je torej treba, ali je bilo mogoče ta drugi odstavek ob upoštevanju njegovega sobesedila razumno razumeti v tem smislu.
60 V zvezi s tem je treba najprej pojasniti, da je v odločbi o zavrnitvi pritožbe sporni del obrazložitve uveden z izrazom „poleg tega“ in je naveden takoj za obrazložitvijo te odločbe, navedeno na straneh 14 in 15 te odločbe, ki se nanaša na plačilo nadomestil, ki so bila Cedefop naložena s sodbo o razglasitvi ničnosti. V skladu s to obrazložitvijo pa je odbor za pritožbe brez pridržkov ugotovil, da je, kot je razvidno iz sporne odločbe, izvršitev te sodbe s strani Cedefop popolnoma v skladu s členom 266 PDEU, ne da bi bilo potrebno, da ta agencija sprejme drugo odločbo.
61 Dalje, nič v besedilu prvih treh odstavkov spornega dela obrazložitve ne omogoča ugotovitve, da je odbor za pritožbe kljub tej ugotovitvi vseeno podredno nameraval ponovno preučiti zahtevo za podaljšanje pogodbe in sprejeti odločbo, s katero bi nadomestil odločbi, ki sta bili razglašeni za nični, in s tem dodatne ukrepe za izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti.
62 Zadostuje namreč navesti, prvič, da je odbor za pritožbe v prvem odstavku spornega dela obrazložitve, ki ustreza četrtemu odstavku na strani 16 odločbe o zavrnitvi pritožbe, v bistvu navedel le razloge, zaradi katerih je menil, da iz sodbe o razglasitvi ničnosti ni mogoče sklepati, da bi moral Cedefop pritožnico vrniti na delovno mesto ali podaljšati njeno pogodbo. Na drugi strani je odbor za pritožbe v drugem in tretjem odstavku spornega dela obrazložitve, ki ustrezata petemu odstavku na strani 16 oziroma prvemu odstavku na strani 17 odločbe o zavrnitvi pritožbe, ob sklicevanju na sklepe izvršnega odbora Cedefop z dne 3. marca 2021 v zvezi s ponovno vzpostavitvijo delovnega mesta pravnega svetovalca v tej agenciji (v nadaljevanju: sklep izvršnega odbora z dne 3. marca 2021) v bistvu potrdil, da ta odločba „ni bila povezana“ s posebnim primerom pritožnice in sodbo o razglasitvi ničnosti, ki „je bila v celoti izvršena s plačilom odškodnin in sodnih stroškov“, in da zato „ne moremo govoriti o protislovju med ponovno vzpostavitvijo delovnega mesta in vrnitvijo pritožnice na delovno mesto niti o preprečitvi njene vrnitve na delo“.
63 Nazadnje, upoštevati je treba, da je sporni del obrazložitve odgovor odbora za pritožbe na posebno trditev, ki jo je pred njim navedla pritožnica v utemeljitev pritožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev člena 266 PDEU. Natančneje, pritožnica je s to trditvijo s tem, da je menila, da je treba za pravilno izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti njeno pogodbo podaljšati z učinkom od 16. novembra 2017, trdila, da njena ponovna zaposlitev pri Cedefop zaradi izvršitve te sodbe ne bi povzročala težav na ravni notranje organizacije te agencije, saj se ta organizacija glede nalog pravnega svetovalca ni razlikovala od tiste, ki je veljala na ta datum. V zvezi s tem je pritožnica trdila, da se je Cedefop s sklepom izvršnega odbora z dne 3. marca 2021, katerega sprejetje je sovpadalo z vložitvijo zahteve za izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti, odločil, da ponovno vzpostavi delovno mesto notranjega pravnega svetovalca v tej agenciji. V tem okviru je pritožnica trdila, da to, da je izvršni direktor Cedefop zavrnil podaljšanje njene pogodbe in vrnitev na delovno mesto, čeprav je bilo delovno mesto notranjega pravnega svetovalca ponovno vzpostavljeno na podlagi njene zahteve za izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti in čeprav zaradi ponovne vzpostavitve tega delovnega mesta njena ponovna zaposlitev ne bi vplivala na notranjo organizacijo, nima nobene razumne utemeljitve in dokazuje, da taka zavrnitev ustreza le odločbi ad personam tega direktorja, ki tako pomeni zlorabo pooblastil.
64 Tako v povezavi z navedeno trditvijo pritožnice iz besedila prvih treh odstavkov spornega dela obrazložitve nedvoumno izhaja, da je odbor za pritožbe z njimi nameraval odgovoriti na to trditev tako, da je zavrnil obstoj kakršne koli povezave med sklepom izvršnega odbora z dne 3. marca 2021 na eni strani ter sodbo o razglasitvi ničnosti in zahtevo za izvršitev te sodbe, ki jo je vložila pritožnica, na drugi strani, v smislu, da bi bila ta odločba sprejeta za izvršitev te sodbe na podlagi te zahteve in da naj bi sporno odločbo izvršni direktor Cedefop sprejel iz osebnih razlogov ter naj bi tako pomenila zlorabo pooblastil.
65 Ker v prvih treh odstavkih spornega dela obrazložitve ni nobenega elementa, na podlagi katerega bi bilo mogoče, čeprav implicitno, šteti, da je odbor za pritožbe nameraval odstopiti od svoje ugotovitve – da je bila sodba o razglasitvi ničnosti v skladu s členom 266 PDEU v celoti izvršena z izplačilom odškodnin iz izreka te sodbe, tako da ni bilo treba sprejeti drugih dodatnih izvedbenih ukrepov, kar je ugotovitev, do katere je prišel in pri kateri je celo vztrajal v tretjem odstavku spornega dela obrazložitve – drugega odstavka na strani 17 odločbe o zavrnitvi pritožbe ni mogoče razumeti, ne da bi se izkrivil njegov obseg, tako, da naj bi odbor za pritožbe podredno ponovno preučil zahtevo za podaljšanje pogodbe in sprejel odločbo, s katero je nadomestil razveljavljeni odločbi.
66 Nasprotno, ta drugi odstavek v povezavi z njegovim sobesedilom je mogoče razumno razumeti le kot nadaljevanje preudarkov v zvezi z odgovorom odbora za pritožbe na trditev pritožnice v zvezi s sklepom izvršnega odbora z dne 3. marca 2021. Tako so preudarki v zvezi z notranjo organizacijo Cedefop, ki jih je navedel odbor za pritožbe, element, ki ga je ta navedel in katerega namen ni utemeljiti zavrnitev podaljšanja pogodbe pritožnice po ponovni preučitvi njene zahteve za podaljšanje, kot je Splošno sodišče ugotovilo v točki 38 izpodbijane sodbe, ampak neobstoj kakršne koli povezave med sklepom izvršnega odbora z dne 3. marca 2021 na eni strani ter sodbo o razglasitvi ničnosti in zahtevo za izvršitev te sodbe na drugi strani.
67 Tretjič, dejstvo, da ti preudarki v zvezi z notranjo organizacijo Cedefop v skladu z besedilom drugega odstavka na strani 17 odločbe o zavrnitvi pritožbe izhajajo iz preučitve „položaja status quo, izvedene leta 2021 na podlagi podatkov iz leta 2020“, potrjuje temu, da navedeni preudarki niso povezani s ponovno preučitvijo zahteve za podaljšanje pogodbe, opravljeno v okviru izvršitve sodbe o razglasitvi ničnosti, ker bi bilo treba tako ponovno preučitev opraviti z umestitvijo v položaj, ki je obstajal na datum sprejetja odločb, ki sta bili razglašeni za nični (glej v tem smislu sodbo z dne 31. marca 1971, Komisija/Svet, 22/70, EU:C:1971:32, točka 60).
68 Glede na zgornje preudarke je treba ugotoviti, da je Splošno sodišče s tem, da je štelo, da je odločba o zavrnitvi pritožbe odločba v zvezi z izvršitvijo sodbe o razglasitvi ničnosti in, konkretno, odločba, sprejeta za nadomestitev odločb, ki sta bili razglašeni za nični, izkrivilo elemente iz spisa, zlasti odločbo o zavrnitvi pritožbe.
69 Ker je prvi pritožbeni razlog utemeljen, je treba izpodbijano sodbo razveljaviti, ne da bi bilo treba preučiti pritožbene razloge od drugega do devetega.
Tožba pred Splošnim sodiščem
70 V skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko Sodišče, če je pritožba utemeljena, razveljavi odločitev Splošnega sodišča in, če stanje postopka to dovoljuje, samo dokončno odloči o zadevi ali pa jo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.
71 Ker v obravnavani zadevi tožba pritožnice pred Splošnim sodiščem temelji na tožbenih razlogih, ki so bili predmet kontradiktorne razprave pred tem sodiščem in katerih preučitev ne zahteva sprejetja nobenega dodatnega ukrepa procesnega vodstva ali preučitve spisa, Sodišče meni, da stanje postopka to dovoljuje in da je treba o njej dokončno odločiti (glej po analogiji sodbo z dne 5. marca 2024, Kočner/Europol, C‑755/21 P, EU:C:2024:202, točka 112 in navedena sodna praksa).
Drugi tožbeni razlog pred Splošnim sodiščem
Trditve strank
72 Pritožnica z drugim tožbenim razlogom trdi, da bi moral Cedefop po razglasitvi ničnosti ponovno preučiti zahtevo za podaljšanje pogodbe in sprejeti novo odločbo, ki bi nadomestila odločbi, ki sta bili razglašeni za nični. Pritožnica meni, da je bil po koncu te preučitve edini ukrep, ki ga je lahko Cedefop zakonito sprejel, podaljšanje njene pogodbe. Pritožnica iz tega sklepa, da je Cedefop s tem, da ni sprejel odločbe o podaljšanju njene pogodbe, kršil člen 266 PDEU in storil očitno napako pri presoji. Pojasnjuje, da dejstvo, da je Splošno sodišče v sodbi o razglasitvi ničnosti Cedefop naložilo plačilo odškodnine, nikakor ne vpliva na njegovo obveznost sprejetja take odločbe za izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti.
73 Cedefop v bistvu trdi, da je ta agencija s sprejetjem sporne odločbe, ki je bila potrjena z odločbo o zavrnitvi pritožbe, ustrezno izpolnila obveznost, ki jo ima na podlagi člena 266 PDEU, da izvrši sodbo o razglasitvi ničnosti. Odškodnina, dodeljena za izgubo možnosti, ki jo je utrpela pritožnica, naj bi izravnala učinke ugotovljene nezakonitosti, tako da za izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti ni bil potreben noben drug ukrep. Zato po mnenju Cedefop drugi tožbeni razlog ni utemeljen.
Presoja Sodišča
74 V skladu s členom 266 PDEU mora institucija, organ, urad ali agencija, katere akt je bil razglašen za ničen, sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe, s katero je bil ta akt razglašen za ničen.
75 Zadevna institucija, organ, urad ali agencija mora, da bi se ravnala po tej sodbi in jo v celoti izvršila, upoštevati ne le izrek sodbe, ampak tudi obrazložitev, ki je njegova nujna podlaga v smislu, da je nepogrešljiva za določitev točnega pomena tistega, o čemer je bilo razsojeno v izreku. Prav obrazložitev je namreč tista, v kateri je po eni strani točno opredeljena določba, ki se šteje za nezakonito, in v kateri so po drugi strani navedeni natančni razlogi za nezakonitost, ugotovljeno v izreku, in ki jo mora zadevna institucija upoštevati, ko nadomesti akt, ki je bil razglašen za ničen (glej v tem smislu sodbo z dne 12. decembra 2024, DD/FRA, C‑587/21 P, EU:C:2024:1017, točki 22 in 23 ter navedena sodna praksa).
76 V zvezi z učinki ničnosti akta, ki jo razglasi sodišče Unije, je treba opozoriti, da ta učinkuje ex tunc in torej retroaktivno odpravi akt, ki je bil razglašen za ničen, iz pravnega reda Unije, tako da se šteje, da ta akt ni nikoli obstajal (glej v tem smislu sodbo z dne 28. maja 2013, Abdulrahim/Svet in Komisija, C‑239/12 P, EU:C:2013:331, točka 68).
77 Ker člen 266 PDEU ne določa podrobnih značilnosti ukrepov, ki jih mora sprejeti avtor akta, ki je bil razglašen za ničen, da bi izpolnil to obveznost, mora ta avtor opredeliti te ukrepe, pri izbiri katerih ima široko diskrecijsko pravico, vendar mora spoštovati izrek sodbe, s katero je bil ta akt razglašen za ničen, in obrazložitev, ki je nujna podlaga tega izreka (sodba z dne 12. decembra 2024, DD/FRA, C‑587/21 P, EU:C:2024:1017, točka 24 in navedena sodna praksa).
78 Natančneje, postopek, namen katerega je nadomestiti akt, ki je bil razglašen za ničen, je treba ponoviti prav od točke, v kateri je nezakonitost nastala, ker razglasitev ničnosti akta načeloma ne vpliva na veljavnost pripravljalnih ukrepov v zvezi s tem aktom, sprejetih pred fazo, v kateri je bila ta kršitev ugotovljena (sodba z dne 12. decembra 2024, DD/FRA, C‑587/21 P, EU:C:2024:1017, točka 25 in navedena sodna praksa).
79 Zato mora institucija, organ, urad ali agencija, katere akt je bil razglašen za ničen, za zagotovitev pravilne izvršitve sodbe o razglasitvi ničnosti in s tem spoštovanja obveznosti, ki jo ima na podlagi člena 266 PDEU, sprejeti potrebne ukrepe za odpravo učinkov ugotovljenih nezakonitosti, kar v primeru akta, ki je že bil izvršen, pomeni vrnitev stvari v stanje, v kakršnem bi bile, če ne bi bilo ugotovljene nezakonitosti.
80 Iz navedenega izhaja, da je imel Cedefop za izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti dolžnost ponovno preučiti zahtevo za podaljšanje pogodbe in sprejeti odločbo za nadomestitev odločb, ki sta bili razglašeni za nični, pri čemer se je moral v ta namen postaviti v položaj, ki je obstajal na dan sprejetja teh odločb, in upoštevati obrazložitev sodbe o razglasitvi ničnosti.
81 V nasprotju s tem, kar trdi Cedefop, dejstvo, da mu je Splošno sodišče v sodbi o razglasitvi ničnosti naložilo plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ki jo je pritožnica utrpela zaradi izgube možnosti, da bi bila njena pogodba podaljšana, tega nikakor ne odvezuje obveznosti izpolnitve teh obveznosti.
82 Taka odveza obveznosti namreč ne izhaja iz nobenega od elementov obrazložitve sodbe o razglasitvi ničnosti, odškodnina, katere plačilo je Splošno sodišče naložilo Cedefop, pa pomeni denarno nadomestilo, ki ga je treba plačati pritožnici iz naslova izgube možnosti, brez poseganja v druge obveznosti, ki jih ima ta agencija in ki izhajajo iz izvršitve sodbe o razglasitvi ničnosti, kot so bile navedene v točki 80 te sodbe.
83 Vsekakor bi bilo ob predpostavki, da je Splošno sodišče s tem, da je pritožnici dodelilo odškodnino za izgubo možnosti, da se njena pogodba podaljša, hkrati s tem, da je odredilo razglasitev ničnosti odločbe o nepodaljšanju te pogodbe, napačno uporabilo pravo, tako napačno uporabo prava mogoče uveljavljati le v okviru pritožbe zoper sodbo o razglasitvi ničnosti. Ker pa Cedefop take pritožbe ni vložil, je ta sodba postala pravnomočna.
84 Zato je Cedefop s tem, da je zavrnil sprejetje drugih ukrepov za izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti, razen izplačila odškodnine iz te sodbe, kršil člen 266 PDEU.
85 Zato je treba drugi tožbeni razlog razglasiti za utemeljen ter sporno odločbo in odločbo o zavrnitvi pritožbe razglasiti za nični.
Odškodninski zahtevki
Trditve strank
86 Pritožnica trdi, da vztrajno zavračanje Cedefop, da izvrši sodbo o razglasitvi ničnosti, pomeni očitno kršitev prava Unije in kršitev zaupanja, ki ga mora pravni sistem Unije vzbujati pri vseh pravnih subjektih. Poleg tega naj bi v zvezi z osebnim položajem pritožnice od leta 2017 stalna negotovost glede vprašanja podaljšanja njene pogodbe povzročila položaj negotovosti in psihološke napetosti v zvezi z njeno poklicno prihodnostjo, kar ji je povzročilo stres in tesnobo. Razglasitev ničnosti tako naj ne more pomeniti zadostnega povračila nepremoženjske škode, ki naj bi jo pritožnica utrpela zaradi neizvršitve sodbe o razglasitvi ničnosti. V tem okviru predlaga, naj se Cedefop naloži plačilo odškodnine v višini 100.000 EUR.
87 Po mnenju Cedefop je treba odškodninski zahtevek pritožnice zavrniti. Po eni strani naj bi bila namreč nepremoženjska škoda, povezana z nepodaljšanjem njene pogodbe, že povrnjena, ker je Splošno sodišče v sodbi o razglasitvi ničnosti Cedefop naložilo, naj iz tega naslova plača 10.000 EUR, kar je znesek, ki naj bi ga že plačal. Po drugi strani naj pritožnica ne bi pojasnila elementov, ki pomenijo njeno nepremoženjsko škodo.
Presoja Sodišča
88 Na prvem mestu, poudariti je treba, da pritožnica s svojim odškodninskim zahtevkom zahteva odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki naj bi ji jo povzročil Cedefop, ker ni zagotovil pravilne izvršitve sodbe o razglasitvi ničnosti. Ti predlogi so zato povezani z nezakonitostjo sporne odločbe in odločbe o zavrnitvi pritožbe.
89 Tako je nepremoženjska škoda, ki jo pritožnica zatrjuje v okviru te tožbe, drugačna od nepremoženjske škode, katere povrnitev je zahtevala v okviru tožbe, na podlagi katere je bila izdana sodba o razglasitvi ničnosti, ki je temeljila na nezakonitosti odločb, ki sta bili razglašeni za nični.
90 Zato v nasprotju s tem, kar trdi Cedefop, namen tega odškodninskega zahtevka ni povrnitev škode, ki je že bila povrnjena.
91 Na drugem mestu, opozoriti je treba, da mora biti za nepogodbeno odgovornost agencije Unije izpolnjenih več pogojev, in sicer nezakonitost ravnanja, ki se očita instituciji Unije, resničnost škode ter obstoj vzročne zveze med ravnanjem te agencije in zatrjevano škodo (glej v tem smislu sodbo z dne 4. junija 2020, Schokker/EASA, C‑310/19 P, EU:C:2020:435, točka 54 in navedena sodna praksa).
92 Najprej, ker sta bili sporna odločba in odločba o zavrnitvi pritožbe razglašeni za nični, ker je Cedefop kršil obveznost, ki jo ima na podlagi člena 266 PDEU, da izvrši sodbo o razglasitvi ničnosti, je torej prvi pogoj za nastanek odgovornosti Cedefop, in sicer nezakonitost očitanega ravnanja, izpolnjen.
93 Dalje, v zvezi s pogojem v zvezi z resničnostjo škode je treba poudariti, da to, da institucija, organ, urad ali agencija Unije zavrne izvršitev odločbe, ki jo je izdalo sodišče Unije, pomeni poseg v zaupanje, ki ga mora imeti vsak pravni subjekt v pravni sistem Unije, ki temelji zlasti na spoštovanju odločb, ki jih izdajo sodišča Unije. Zato ne glede na kakršno koli premoženjsko škodo, ki bi lahko nastala zaradi neizvršitve sodbe, zavrnitev sprejetja ukrepov, potrebnih za njeno pravilno izvršitev, sama po sebi povzroči nepremoženjsko škodo stranki, ki je dosegla ugodno sodbo.
94 Poleg tega je ravnanje Cedefop nesporno in trajno postavilo pritožnico v negotovost glede vprašanja podaljšanja njene pogodbe, ta položaj pa pomeni nepremoženjsko škodo.
95 Tako je treba ugotoviti, da je resničnost škode dokazana.
96 Nazadnje, v zvezi z vzročno zvezo zadostuje ugotovitev, da je nepremoženjska škoda, ki jo je utrpela pritožnica, neposredna posledica zavrnitve Cedefop, da sprejme ukrepe za izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti, ki niso plačilo odškodnin iz te sodbe, in da taka škoda ne bi nastala, če bi Cedefop pravilno izvršil to sodbo.
97 Iz tega sledi, da je dokazan tudi obstoj vzročne zveze med nezakonitim ravnanjem Cedefop in škodo.
98 Ob upoštevanju posebnih okoliščin obravnavane zadeve je treba ugotoviti, da je dodelitev 15.000 EUR pritožnici ustrezna odškodnina za to škodo.
Stroški
99 V skladu s členom 184(2) Poslovnika, kadar je pritožba utemeljena in Sodišče samo dokončno odloči v sporu, odloči tudi o stroških.
100 V skladu s členom 138(1) tega poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporabi na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.
101 Ker je v obravnavani zadevi pritožnica predlagala, naj se Cedefop naloži plačilo stroškov, in ker ta v postopku s pritožbo in v postopku na prvi stopnji ni uspel, se tej agenciji naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi vse stroške pritožnice v zvezi s tema postopkoma.
Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:
1. Sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 7. februarja 2024, VP/Cedefop (T‑563/22, EU:T:2024:72), se razveljavi.
2. Odločba izvršnega direktorja Evropskega centra za razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja (Cedefop) z dne 17. decembra 2021 in odločba odbora za pritožbe pri Cedefop z dne 17. junija 2022 se razglasita za nični.
3. Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) mora iz naslova povrnitve nepremoženjske škode, povzročene VP, plačati 15.000 EUR.
4. Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) nosi poleg lastnih stroškov tudi vse stroške, ki jih je imela VP v postopku na prvi stopnji in v pritožbenem postopku.
Podpisi
* Jezik postopka: angleščina.