Začasna izdaja

SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA

MACIEJA SZPUNARJA,

predstavljeni 4. septembra 2025(1)

Zadeva C‑312/24 [Darashev](i)

proti

Prokuratura na Republika Bulgaria

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sofiyski rayonen sad (okrajno sodišče v Sofiji, Bolgarija))

„ Predhodno odločanje – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov na kazenskem področju – Direktiva (EU) 2016/680 – Obdelava podatkov, zbranih med kazensko preiskavo, v kateri je policist osumljenec – Hramba podatkov v osebnem spisu – Uredba (EU) 2016/679 – Zakonitost obdelave – Obdelava, potrebna za izpolnjevanje pravne obveznosti, ki velja za upravljavca – Cilj javnega interesa – Obdelava osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in kaznivimi dejanji – Pravica do izbrisa (‚pravica do pozabe‘) – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78/ES “

I. Uvod

1. Tako kot vsak delodajalec tudi javni organi obdelujejo osebne podatke svojih uslužbencev. Hkrati lahko zaradi izvajanja nalog, ki so jim zaupane, od svojih zaposlenih zbirajo določene podatke tudi v drugih kontekstih, ne samo pri upravljanju s kadri, v tem primeru pa se pojavijo vprašanja v zvezi s podlago in nameni obdelave podatkov.

2. Predložitveno sodišče se tako sprašuje o zakonitosti obdelave podatkov, v okviru katere javni organ v osebnem spisu uslužbenca hrani informacije v zvezi s kazensko preiskavo, v kateri so bili zoper tega uslužbenca kot osumljenca izvedeni preiskovalni ukrepi. V obravnavanem primeru je zadevne podatke zbral ta javni organ kot organ, pristojen za preiskavo, in se hranijo v osebni mapi, čeprav je bila kazenska preiskava ustavljena, ne da bi bil zadevni uslužbenec obdolžen ali obtožen.

3. Osrednje vprašanje, ki se zastavlja v tej zadevi, je na presečišču med Uredbo (EU) 2016/679(2) (v nadaljevanju: SUVP) in Direktivo (EU) 2016/680(3), njegov namen pa je pojasniti podlago in pogoje za uveljavljanje pravice do izbrisa podatkov, ki se hranijo v takih okoliščinah.

II. Pravni okvir

A. Pravo Unije

1. Direktiva 2000/78/ES

4. V skladu s členom 1 Direktive 2000/78/ES(4) je njen namen „opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu, zato da bi v državah članicah uresničevali načelo enakega obravnavanja“.

5. V skladu s členom 2(1) te direktive „‚načelo enakega obravnavanja‘ pomeni, da ne obstaja nikakršna neposredna ali posredna diskriminacija zaradi katerega od razlogov iz člena 1“ te direktive.

2. SUVP

6. V uvodnih izjavah 19, 39 in 41 SUVP je navedeno:

„(19) […] Pri obdelavi osebnih podatkov s strani teh pristojnih organov [v smislu Direktive 2016/680] za namene, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, bi države članice morale imeti možnost, da ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, s katerimi prilagodijo uporabo pravil te uredbe. S takimi določbami se lahko natančneje opredelijo posebne zahteve za obdelavo osebnih podatkov s strani teh pristojnih organov za te druge namene, pri čemer je treba upoštevati ustavno, organizacijsko in upravno strukturo posamezne države članice. […]

[…]

(39) […] Osebni podatki bi morali biti ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Zato bi bilo treba zlasti zagotoviti, da je obdobje hrambe osebnih podatkov omejeno na najkrajše mogoče obdobje. […] Za zagotovitev, da se osebni podatki hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno, bi moral upravljavec določiti roke za izbris ali občasno preverjanje. […]

[…]

(41) Kadar je v tej uredbi sklicevanje na pravno podlago ali zakonodajni ukrep, v ta namen ni nujno potreben zakonodajni akt, ki bi ga sprejel parlament, brez poseganja v zahteve v skladu z ustavnim redom zadevne države članice. Vendar bi morala biti ta pravna podlaga ali ta zakonodajni ukrep jasna in natančna, njuna uporaba pa predvidljiva za osebe, na katere se nanašata, v skladu s sodno prakso [Sodišča] in Evropskega sodišča za človekove pravice [(v nadaljevanju: ESČP)].“

7. Člen 2 SUVP, naslovljen „Področje uporabe“, v odstavku 1 določa, da se SUVP „uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke“, v odstavku 2(d) pa določa da se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov „s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem“.

8. Člen 4 SUVP, naslovljen „Opredelitev pojmov“, določa:

„V tej uredbi:

1. ‚osebni podatki‘ pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom […]; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka […];

2. ‚obdelava‘ pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba […];

[…]

6. ‚zbirka‘ pomeni vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi;

7. ‚upravljavec‘ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki samo ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave; […].“

9. Člen 6 SUVP, naslovljen „Zakonitost obdelave“, določa:

„1. Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

[…]

3. Podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) odstavka 1 je določena v skladu s:

[…]

(b) pravom države članice, ki velja za upravljavca.

Namen obdelave se določi v navedeni pravni podlagi […]. Navedena pravna podlaga lahko vključuje posebne določbe, s katerimi se prilagodi uporaba pravil iz te uredbe […] Pravo Unije ali pravo države članice izpolnjuje cilj javnega interesa in je sorazmerno z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva. […]“

10. Člen 9 SUVP določa:

„1. Prepovedani sta obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo.

2. Odstavek 1 se ne uporablja, če velja eno od naslednjega:

[…].“

11. Člen 10 SUVP določa:

„Obdelava osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški ali s tem povezanimi varnostnimi ukrepi na podlagi člena 6(1) se izvaja le pod nadzorom uradnega organa ali če obdelavo dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. […]“

12. Člen 17 SUVP, naslovljen „Pravica do izbrisa (,pravica do pozabe‘)“, določa:

„1. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar velja eden od naslednjih razlogov:

(a) osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani;

[…]

(d) osebni podatki so bili obdelani nezakonito;

[…]

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če je obdelava potrebna:

[…]

(b) za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca […];

[…].“

3. Direktiva 2016/680

13. Člen 1(1) Direktive 2016/680 določa:

„V tej direktivi so določena pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem.“

14. V členu 3 te direktive sta pojma „osebni podatki“ in „obdelava“ opredeljena enako kot v SUVP.

15. V skladu s členom 3, točka 7, navedene direktive „pristojni organ“ pomeni med drugim kateri koli javni organ, ki je pristojen za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem.

16. Člen 9 iste direktive, naslovljen „Posebni pogoji za obdelavo“, v odstavku 1 določa:

„Osebni podatki, ki jih pristojni organi zbirajo za namene iz člena 1(1), se ne obdelujejo za druge namene kot za namene iz člena 1(1), razen če takšno obdelavo dovoljuje pravo Unije ali države članice. Kadar se osebni podatki obdelujejo v druge namene, se uporablja [SUVP], razen če se obdelava izvaja v okviru dejavnosti, ki ne spadajo na področje uporabe prava Unije.“

17. Člen 16(2) Direktive 2016/680 med drugim določa primere, v katerih države članice posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, dodelijo pravico, da pri upravljavcu doseže izbris osebnih podatkov v zvezi z njim.

B. Bolgarsko pravo

1. ZMVR

18. Člen 29(1) in (2) Zakon za Ministerstvo na vatreshnite raboti (zakon o ministrstvu za notranje zadeve)(5) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: ZMVR), določa:

„1. Upravljavec podatkov je minister za notranje zadeve, ki lahko obdelavo osebnih podatkov zaupa uradnikom, ki jih imenuje.

2. Postopki obdelave osebnih podatkov so določeni z navodilom ministra za notranje zadeve.“

19. Člen 147 ZMVR določa:

„1. Za vsakega uslužbenca ministrstva za notranje zadeve se vzpostavi in vodi osebni spis.

2. Postopki za vzpostavitev, vodenje in hrambo osebnih spisov ter pravila za njihovo uporabo so določeni v navodilu ministra za notranje zadeve.“

2. Navodilo o osebnih spisih

20. Navodilo št. 8121z‑532 z dne 9. septembra 2014 o oblikovanju, vodenju, hrambi in uporabi osebnih spisov uslužbencev ministrstva za notranje zadeve, ki ga je izdal minister za notranje zadeve(6) (v nadaljevanju: navodilo o osebnih spisih), v členu 3 določa:

„Osebne spise vzpostavi in hrani kadrovski oddelek zadevnih struktur, so oštevilčeni po naraščajočem vrstnem redu, opisani v dnevniku in shranjeni v prostorih (registrih), ki izpolnjujejo zahteve za hrambo gradiva, ki vsebuje tajne podatke.“

21. V skladu s členom 5, drugi odstavek, tega navodila se obdelava podatkov, shranjenih v osebnih spisih, izvaja med drugim zaradi začetka, spremembe in prenehanja delovnega ali službenega razmerja uslužbencev.

22. Člen 6 navedenega navodila določa:

„1. V osebnih spisih so zbrani in shranjeni dokumenti, razvrščeni v tri razdelke, ki vsebujejo podatke in informacije o študiju, imenovanju, sklenitvi pogodb o zaposlitvi, spremembi delovnega razmerja in prenehanju delovnega razmerja uslužbencev.

[…]

4. Tretji razdelek vsebuje dokumente v zvezi s spremembo delovnega razmerja (odločbe, akte o začetku in prenehanju delovnega razmerja, dokumente v zvezi z disciplinskimi postopki […]).“

III. Spor o glavni stvari, vprašanja za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem

23. Ministerstvo na vatreshnite raboti (ministrstvo za notranje zadeve, v nadaljevanju: ministrstvo) je upravni organ, odgovoren za vzdrževanje javnega reda, ki ga sestavlja več generalnih direktoratov (v nadaljevanju: GD). GD za notranjo varnost je odgovoren za izvajanje preiskovalnih ukrepov proti uslužbencem ministrstva za vse vrste kaznivih dejanj. Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je v obdobju od leta 2012 do leta 2023 opravljala različne naloge kot policist v GD varnostne policije in GD nacionalne policije.

24. 1. marca 2016 je bila uvedena preiskava proti neznanemu storilcu zaradi kaznivega dejanja tatvine. Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je bila 17. maja 2016 med sestankom, ki se ga je udeležila s policisti enote, v kateri je opravljala svoje naloge, pred svojimi sodelavci pridržana in je morala izročiti značko, orožje in službeno izkaznico. Po 24 urah policijskega pridržanja je bila izpuščena. Kasneje ni bila niti obdolžena niti obtožena, vendar je bilo zoper njo izvedenih več preiskovalnih ukrepov.

25. Leta 2016 je bil postopek zoper tožečo stranko v postopku v glavni stvari prekinjen, ker storilca ni bilo mogoče identificirati. Nato je bil sprejet sklep o ustavitvi postopka.

26. Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je še naprej opravljala naloge policista in sodelovala na natečajih za napredovanje na druga delovna mesta znotraj ministrstva.

27. Nato je tožeča stranka v postopku v glavni stvari pri Sofiyski rayonen sad (okrajno sodišče v Sofiji, Bolgarija), ki je predložitveno sodišče, vložila tožbo zoper Prokuratura na Republika Bulgaria (državno tožilstvo Republike Bolgarije, v nadaljevanju: državno tožilstvo). Predlaga, naj se državnemu tožilstvu naloži plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, povzročeno z ukrepi, sprejetimi proti njej med kazensko preiskavo, in s posledicami tega postopka, zlasti dejstva, da ni napredovala ali bila premeščena na drugo delovno mesto zaradi statusa osumljenca v tej preiskavi. Poleg tega zahteva izbris svojega imena iz zbirke podatkov, ki jo hrani ministrstvo in v kateri je vpisana kot osumljenka.

28. Predložitveno sodišče navaja, da je ministrstvo delodajalec vseh oseb, ki tam opravljajo svoje naloge. Vsak GD hrani informacije v zvezi s svojimi uslužbenci v njihovih osebnih spisih. Tam se hranijo tudi podatki, pridobljeni med preiskavo, ki jo vodi GD za notranjo varnost. V postopku v glavni stvari je bilo ugotovljeno, da ministrstvo kot delodajalec hrani informacije v zvezi z dejstvom, da je bila tožeča stranka v postopku v glavni stvari osumljena in pridržana v okviru zadevne preiskave. Vendar predložitveno sodišče dvomi o združljivosti take hrambe v osebnem spisu s SUVP in Direktivo 2016/680 ter o združljivosti domnevne zavrnitve napredovanja z Direktivo 2000/78.

29. V teh okoliščinah je Sofiyski rayonen sad (okrajno sodišče v Sofiji) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„Ali je treba člen 2[(1)] SUVP razlagati tako, da obdelava podatkov vključuje dejavnosti ene in iste organizacijske strukture, v kateri en del njenih [GD] opravlja naloge delodajalca, medtem ko en sam drug direktorat deluje kot preiskovalni organ v kazenskih postopkih zoper uslužbence v drugih direktoratih? Če je odgovor pritrdilen:

1. Ali je treba izraz ‚obdelava osebnih podatkov‘ iz člena 4, točka 2, SUVP razlagati tako, da zajema dejavnost, v okviru katere se v osebni spis uslužbenca dodajo informacije, ki jih je delodajalec kot preiskovalni organ pridobil prek enega od svojih direktoratov v zvezi s prav tem uslužbencem?

2. Ali je treba izraz ‚zbirka‘ iz člena 4, točka 6, SUVP razlagati tako, da zajema osebni spis uslužbenca ali zaposlenega, ki dela v direktoratu delodajalca, če je informacije zbral drug direktorat delodajalca, ki ima status preiskovalnega organa?

3. Ali je treba člen 9(2)(b) SUVP razlagati tako, da lahko organizacijska enota delodajalca zbira in hrani podatke o tem, da je bil uslužbenec osumljenec/obdolženec/obtoženec v kazenskem postopku, če je te informacije zbrala druga organizacijska enota delodajalca, ki ima status preiskovalnega organa?

4. Ali je treba izraz ‚pravica do pozabe‘ v skladu s členom 17(1)(a) SUVP razlagati tako, da mora delodajalec iz osebnega spisa uslužbenca izbrisati vse podatke, ki jih je zbral in shranil prek drugega njegovega direktorata s statusom preiskovalnega organa, o tem, da je uslužbenec:

– osumljen/obdolžen/obtožen kaznivega dejanja v kazenskem postopku, ki še poteka;

– bil osumljen/obdolžen/obtožen kaznivega dejanja, v zvezi s katerim je bil kazenski postopek prekinjen ali ustavljen?

5. Ali je treba ‚nezakonito obdelane‘ osebne podatke v smislu člena 17(1)(d) SUVP razlagati tako, da vključujejo podatke, ki jih je delodajalec pridobil, zbral in hranil prek druge svoje organizacijske enote, ki opravlja naloge preiskovalnega organa v kazenskem postopku zoper uslužbence drugih organizacijskih enot delodajalca, če so ti podatki shranjeni v osebnem spisu in se nanašajo na dejstvo, da je uslužbenec osumljen/obdolžen/obtožen kaznivega dejanja, in sicer:

– osumljen/obdolžen/obtožen kaznivega dejanja v kazenskem postopku, ki še poteka;

– bil osumljen/obdolžen/obtožen kaznivega dejanja, v zvezi s katerim je bil kazenski postopek prekinjen ali ustavljen?

6. Ali je treba izraz ‚osebni podatki‘ v smislu člena 3, točka 1, [Direktive 2016/680] v povezavi s členom 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah [(v nadaljevanju: Listina)] razlagati tako, da gre za podatke, ki jih je delodajalec pridobil, zbral in shranil prek ene od svojih organizacijskih enot, ki opravlja naloge preiskovalnega organa v kazenskem postopku zoper uslužbenca, ki opravlja svoje naloge v drugi organizacijski enoti delodajalca?

7. Ali je treba izraz ‚obdelava‘ v smislu člena 3, točka 2, [Direktive 2016/680] v povezavi s členom 52 [Listine] razlagati tako, da zajema dejavnost shranjevanja podatkov v osebni spis uslužbenca, ki jih je delodajalec pridobil, zbral in shranil prek ene od svojih organizacijskih enot, ki opravlja naloge preiskovalnega organa v kazenskem postopku zoper uslužbenca delodajalca, ki opravlja svoje naloge v drugi organizacijski enoti delodajalca?

8. Ali je treba člen 9(1) [Direktive 2016/680] v povezavi s členom 52 [Listine] razlagati tako, da se delodajalcu dovoli zbiranje in hramba informacij v zvezi z osumljenim/obtoženim/obdolženim uslužbencem, če je delodajalec te informacije zbral prek druge svoje organizacijske enote, ki deluje kot preiskovalni organ v kazenskem postopku zoper tega uslužbenca?

9. Ali je treba člen 16(2) [Direktive 2016/680] v povezavi s členom 52 [Listine] razlagati tako, da mora delodajalec iz osebnega spisa uslužbenca izbrisati vse podatke, ki jih je delodajalec zbral in shranil prek druge svoje organizacijske enote, ki deluje kot preiskovalni organ v kazenskem postopku zoper tega uslužbenca, in se nanašajo na dejstvo, da je uslužbenec:

– osumljen/obdolžen/obtožen kaznivega dejanja v kazenskem postopku, ki še poteka;

– bil osumljen/obdolžen/obtožen kaznivega dejanja, v zvezi s katerim je bil kazenski postopek prekinjen ali ustavljen?

10. Ali je treba člen 1 [Direktive 2000/78] razlagati tako, da delodajalcu, katerega organizacijska enota izvaja preiskovalna dejanja proti uslužbencu druge organizacijske enote, ne dovoljuje, da bi zavrnil poklicno napredovanje uslužbenca samo na podlagi tega, da je uslužbenec:

– osumljen/obdolžen/obtožen kaznivega dejanja v kazenskem postopku, ki še poteka;

– bil osumljen/obdolžen/obtožen kaznivega dejanja, v zvezi s katerim je bil kazenski postopek prekinjen ali ustavljen?“

30. Bolgarska in madžarska vlada ter Evropska komisija so predložile pisna stališča. Bolgarska vlada in Komisija sta se udeležili obravnave, ki je potekala 21. maja 2025.

IV. Analiza

A. Dopustnost vprašanj za predhodno odločanje

31. Bolgarska vlada trdi, da vprašanja za predhodno odločanje v celoti očitno niso dopustna iz naslednjih razlogov.

32. Na prvem mestu, ta vlada trdi, da je odškodninski zahtevek usmerjen izključno proti državnemu tožilstvu, ki je del sodne oblasti, medtem ko ima podatke iz osebnega spisa tožeče stranke v postopku v glavni stvari le ministrstvo, ki je del izvršilne oblasti in je bilo njen delodajalec. Tožeča stranka v postopku v glavni stvari naj torej od državnega tožilstva ne bi mogla zahtevati izbrisa svojih podatkov niti ga šteti za odgovornega za to, da ima te podatke ministrstvo, ali mu očitati, da je oviralo njeno poklicno napredovanje.

33. Na drugem mestu, navedena vlada poudarja, da mora predložitveno sodišče za uveljavljanje odgovornosti državnega tožilstva v skladu z nacionalno zakonodajo o odgovornosti države ugotoviti, ali so bile tožeči stranki v postopku v glavni stvari kršene njene pravice kot obdolženca in ali je bila neupravičeno obdolžena kaznivega dejanja. Vendar naj se zadeva v postopku v glavni stvari ne bi nanašala na uporabo določb SUVP ali nacionalne zakonodaje, s katero sta bili preneseni direktivi 2016/680 in 2000/78. Razlaga teh aktov prava Unije naj torej ne bi bila potrebna za odločitev o sporu o glavni stvari.

34. S tem se ne strinjam.

35. Naj spomnim, da za vprašanja za predhodno odločanje, ki jih nacionalna sodišča zastavijo v pravnem in dejanskem okviru, za opredelitev katerega so odgovorna sama in katerega pravilnosti Sodišče ne preverja, velja domneva upoštevnosti.(7)

36. V obravnavani zadevi menim, da te domneve ni mogoče ovreči. Iz predložitvene odločbe je namreč razvidno, da se spor o glavni stvari nanaša na nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo tožeča stranka v postopku v glavni stvari utrpela zlasti zaradi zavrnitve napredovanja, ker je bila osumljena kaznivega dejanja. Poleg tega tožeča stranka v postopku v glavni stvari zahteva izbris podatkov, ki jih hrani ministrstvo in se nanašajo na njen status osumljenke v tej preiskavi. Ti zahtevi sta povod za vprašanja predložitvenega sodišča v zvezi z razlago Direktive 2000/78 ter razlago SUVP in Direktive 2016/680.(8)

37. Res je, da predložitveno sodišče ne pojasni, ali je mogoče ukrepe, ki jih je sprejelo ministrstvo po koncu kazenske preiskave, pripisati državnemu tožilstvu v okviru takega odškodninskega zahtevka. Navaja samo, da je v skladu z nacionalno sodno prakso odškodninski zahtevek usmerjen proti državnemu tožilstvu, ker se nanaša na kazensko preiskavo. Vendar pa je vprašanje morebitnega pripisovanja domnevno škodljivih dejanj ministrstva, stvar samo nacionalnega prava. Enako velja za vprašanje pasivne legitimacije v okviru odškodninskega zahtevka, ki temelji na odgovornosti države v zvezi s kazensko preiskavo. Te trditve bolgarske vlade torej temeljijo na razlagi in uporabi nacionalnega prava. Spomniti pa je treba, da Sodišče ni pristojno za odločanje o razlagi nacionalnih določb niti za presojanje o tem, ali jih nacionalno sodišče pravilno razlaga ali uporabi, saj je taka razlaga v izključni pristojnosti nacionalnega sodišča.(9)

38. Zato predlagam, da se vprašanja za predhodno odločanje ne štejejo za nedopustna v celoti.

39. Nasprotno, ugotavljam, da se tretje, četrto, peto, osmo, deveto in deseto vprašanje za predhodno odločanje deloma nanašajo na hipotetične položaje, ki nimajo zveze z dejstvi spora, kot so navedena v predložitveni odločbi, in sicer na sodelovanje osumljene, obdolžene ali preganjane osebe v postopku, ki je v teku, prekinjen ali ustavljen. Vendar je iz predložitvene odločbe razvidno, da je bila kazenska preiskava ustavljena in da so natečaji, na katerih je sodelovala tožeča stranka v postopku v glavni stvari, potekali po tem sklepu o ustavitvi postopka. Poleg tega ni sporno, da je bila tožeča stranka v postopku v glavni stvari samo osumljena.

40. Tretje, četrto, peto, osmo, deveto in deseto vprašanje za predhodno odločanje je zato treba šteti za nedopustna, ker so hipotetična, saj se nanašajo na druge položaje, kot je položaj tožeče stranke v postopku v glavni stvari.

B. Vsebinska presoja

1. Uvodne ugotovitve o obsegu vprašanj za predhodno odločanje

41. Predložitveno sodišče je postavilo skupaj enajst vprašanj, ki se nanašajo na SUVP (predhodno vprašanje in vprašanja za predhodno odločanje od prvega do petega), Direktivo 2016/680 (vprašanja za predhodno odločanje od šestega do devetega) in Direktivo 2000/78 (deseto vprašanje za predhodno odločanje).

42. Iz tega predloga za sprejetje predhodne odločbe je razvidno, da predložitveno sodišče sprašuje, na podlagi katerega pravnega akta – SUVP ali Direktive 2016/680 – lahko uslužbenec v okoliščinah, kakršne so obravnavane v postopku v glavni stvari, zahteva izbris podatkov iz svojega osebnega spisa, ki ga identificirajo kot osumljenca v okviru kazenske preiskave, ki je bila ustavljena.

43. Na prvem mestu je treba zaradi jasnosti pojasniti dejansko premiso, ki je predmet vprašanj o SUVP in Direktivi 2016/680. Ugotavljam, da se večina teh vprašanj(10) sicer izrecno nanaša na podatke, ki se hranijo v osebnem spisu uslužbenca, nekatera(11) pa se na splošno nanašajo na to, da delodajalec hrani podatke uslužbenca, ki opravlja svoje naloge v eni enoti delodajalca, te podatke pa je zbrala enota, pristojna za preiskavo.

44. Glede na celotno obrazložitev predložitvene odločbe se vsa ta vprašanja nanašajo na hrambo podatkov uslužbenca v njegovem osebnem spisu. Čeprav je v predlogu za sprejetje predhodne odločbe mimogrede omenjena tudi hramba podatkov v „arhivih“ ali „zbirkah podatkov“ ministrstva, te navedbe v nadaljevanju niso bolj razvite niti se ne ponovijo v vprašanjih.

45. Zato se bom v svoji analizi osredotočil samo na hrambo podatkov v osebnem spisu.

46. Na drugem mestu, da bi se predložitvenemu sodišču podale koristne informacije, na podlagi katerih bi lahko odločilo o zahtevi za izbris, menim, da je treba skupaj preoblikovati več vprašanj.(12) Iz razlogov, ki jih bom navedel v nadaljevanju, bom vprašanja analiziral tako, da jih bom združil v naslednje skupine:

– predhodno vprašanje ter prvo, drugo, šesto, sedmo in osmo vprašanje za predhodno odločanje, katerih namen je v bistvu določiti področje uporabe SUVP;

– vprašanja za predhodno odločanje od tretjega do petega, ki se v bistvu nanašajo na pogoje za zakonito obdelavo v okviru uveljavljanja pravice do izbrisa na podlagi SUVP;

– deveto vprašanje za predhodno odločanje, ki se nanaša na pravico do izbrisa na podlagi Direktive 2016/680;

– deseto vprašanje za predhodno odločanje, ki se nanaša na Direktivo 2000/78.

2. Predhodno vprašanje ter prvo, drugo, šesto, sedmo in osmo vprašanje

a) Preoblikovanje vprašanj

47. S predhodnim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2(1) SUVP razlagati tako, da se ta uredba uporablja, kadar javni organ obdeluje podatke in katerega nekatere organizacijske enote imajo funkcijo delodajalca, medtem ko je le ena druga enota imela vlogo preiskovalnega organa v kazenskem postopku zoper uslužbence drugih enot.

48. V primeru pritrdilnega odgovora to sodišče s prvim in drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 4, točki 2 in 6, SUVP razlagati tako, da hramba osebnih podatkov, ki jih je ta organ pridobil prek svoje enote, ki deluje kot preiskovalni organ, v osebnem spisu uslužbenca javnega organa pomeni „obdelavo osebnih podatkov“, ki so v „zbirki“.

49. Čeprav predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem za predhodno odločanje formalno sprašuje Sodišče, kako je treba razlagati ta dva pojma, menim, da to ni pravi namen teh vprašanj. Glede na dvojno vlogo, v kateri javni organ, kot je ministrstvo, obdeluje podatke svojih uslužbencev (jih zbira kot preiskovalni organ in hrani kot delodajalec), je treba navedeni vprašanji razumeti kot premisi za razlogovanje, katerega namen je določiti področje uporabe SUVP. Menim, da to razumevanje potrjuje dejstvo, da predložitveno sodišče ne izraža nobenega konkretnega dvoma glede razlage teh pojmov v obrazložitvi teh vprašanj.

50. Kar zadeva osmo vprašanje za predhodno odločanje, je zanj po mojem mnenju mogoče uporabiti enako razlogovanje in se v bistvu nanaša na vprašanje, ali je treba člen 9(1) Direktive 2016/680(13) razlagati tako, da se javnemu organu dovoli zbiranje in hramba informacij v zvezi s statusom osumljenca enega od uslužbencev v okviru kazenske preiskave, če je ta organ te informacije zbral prek ene od svojih organizacijskih enot, ki deluje kot preiskovalni organ.

51. Iz osmega vprašanja in iz obrazložitve predloga za sprejetje predhodne odločbe je razvidno, da, natančneje, predložitveno sodišče dvomi o razmerju med področjema uporabe SUVP in Direktive 2016/680, če je podatke, shranjene v osebnem spisu, zbrala organizacijska enota delodajalca pri opravljanju nalog „pristojnega organa“ v smislu člena 3, točka 7, te direktive. Kot bom pojasnil v nadaljevanju teh sklepnih predlogov, člen 9 navedene direktive natančno določa povezavo med to direktivo in SUVP v primeru nadaljnje obdelave podatkov, ki so jih zbrali pristojni organi.

52. Šesto in sedmo vprašanje za predhodno odločanje se v bistvu nanašata na to, ali hramba osebnih podatkov, ki jih je ta organ pridobil prek svoje organizacijske enote, ki deluje kot preiskovalni organ, v osebnem spisu uslužbenca javnega organa pomeni „obdelavo osebnih podatkov“ v smislu člena 3, točki 1 in 2, Direktive 2016/680.

53. Menim, da ti dve vprašanji, tako kot prvo in drugo vprašanje za predhodno odločanje, dejansko ne odpirata nobenega vprašanja glede razlage pojmov „obdelava“ in „osebni podatki“, temveč sta zgolj instrumentalni za določitev, kateri akt prava Unije – SUVP ali Direktiva 2016/680 – se uporabi. Vsekakor sta ta pojma opredeljena enako kot pojma iz Direktive 2016/680,(14) tako da ne pomenita nekega elementa razlikovanja.

54. Iz teh razlogov predlagam, da se šteje, da predložitveno sodišče s svojim predhodnim vprašanjem ter s prvim, drugim, šestim, sedmim in osmim vprašanjem skupaj v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2(1) SUVP in člen 9(1) Direktive 2016/680 razlagati tako, da se ta uredba uporablja, kadar javni organ hrani podatke v osebnem spisu enega od svojih uslužbencev v zvezi z njegovim statusom osumljenca v kazenski preiskavi, če je te podatke zbrala organizacijska enota tega javnega organa pri opravljanju svojih nalog pristojnega organa v smislu te direktive.

b) Analiza

55. Na prvem mestu, naj pripomnim, da člen 2(1) SUVP široko opredeljuje stvarno področje uporabe te uredbe, ki vključuje vsakršno „obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi“.(15)

56. Zdi se, da se v sporu o glavni stvari ne izpodbija, da so podatki o statusu osumljenca, ki se hranijo v osebnem spisu tožeče stranke v postopku v glavni stvari, osebni podatki v smislu člena 4, točka 1, SUVP.

57. Poleg tega beleženje in hramba podatkov uslužbencev v njihovih osebnih spisih zagotovo pomenita „obdelavo“, kot je opredeljena v členu 4, točka 2, SUVP, in zdi se, da ni dvoma, da je ministrstvo za notranje zadeve upravljavec v smislu člena 4, točka 7, te uredbe.(16)

58. V zvezi s pojmom „zbirka“ naj pojasnim, da je ta pojem pomemben le, če obdelava ni vsaj delno izvedena avtomatizirano.(17) V členu 4, točka 6, SUVP je pojem „zbirka“ opredeljen kot „vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili […]“. Posebni načini strukturiranja zbirke ali njena oblika niso predpisani, prav tako ni podrobno določeno, da morajo biti podatki v elektronskih podatkovnih zbirkah ali v fizičnih spisih ali registrih.(18) Tako osebni spis, v katerem se strukturirano zbirajo podatki o uslužbencih ali zaposlenih, spada pod pojem „zbirka“. Zdi se, da gre v tem primeru za to, vendar mora to preveriti predložitveno sodišče.(19)

59. Na drugem mestu, člen 2(2)(d) SUVP določa, da se ta uredba ne uporablja za osebne podatke, ki jih pristojni organi obdelujejo zaradi, med drugim, preprečevanja in preiskovanja ter odkrivanja kaznivih dejanj. Kot je razvidno iz uvodne izjave 19 te uredbe in člena 1(1) Direktive 2016/680, je taka obdelava urejena s to direktivo kot lex specialis.(20)

60. Na tretjem mestu, tako SUVP kot Direktiva 2016/680 določata načelo „omejitve namena“,(21) v skladu s katerim morajo biti osebni podatki „zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo dalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni“. Vendar to načelo ne velja absolutno.(22) Člen 9(1) te direktive namreč določa, da se podatki ne obdelujejo za druge namene kot za namene iz člena 1(1) te direktive, za katere so bili zbrani, in da se SUVP uporablja za to obdelavo,(23) če takšno obdelavo „dovoljuje pravo Unije ali države članice“. Ta pridržek preprosto pomeni, da je treba zakonitost obdelave v druge namene presojati glede na SUVP.(24)

61. V obravnavani zadevi ni dvoma, da je ministrstvo prek svojega direktorata, pristojnega za preiskovalne ukrepe zoper svoje uslužbence, zbiralo in obdelovalo podatke tožeče stranke v postopku v glavni stvari za namene iz člena 1(1) te direktive kot pristojni organ v smislu člena 3(7) Direktive 2016/680.

62. Predložitveno sodišče ni navedlo, kakšen je bil namen hrambe teh podatkov v osebnem spisu tožeče stranke. Vendar glede na pojasnila bolgarske vlade(25) in ob pridržku, da to preveri predložitveno sodišče, se podatki v osebnem spisu ne hranijo za namene iz člena 1(1) Direktive 2016/680. V teh okoliščinah tako kot vse stranke postopka, ki so predložile pisna stališča, menim, da se SUVP uporablja za obdelavo podatkov, kakršni so obravnavani v postopku v glavni stvari, v osebnem spisu.

63. Zato Sodišču predlagam, da na predhodno vprašanje ter na prvo, drugo, šesto, sedmo in osmo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba člen 2(1) SUVP in člen 9(1) Direktive 2016/680 razlagati tako, da se ta uredba uporablja, kadar javni organ hrani podatke v osebnem spisu enega od svojih uslužbencev v zvezi z njegovim statusom osumljenca v kazenski preiskavi, če je te podatke zbrala organizacijska enota tega javnega organa pri opravljanju svojih nalog kot pristojni organ v smislu te direktive, če se podatki hranijo za druge namene kot za namene iz člena 1(1) te direktive.

3. Tretje, četrto in peto vprašanje za predhodno odločanje

a) Preoblikovanje vprašanj

64. S tretjim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 9(2)(b) SUVP razlagati tako, da lahko organizacijska enota javnega organa zbira in hrani podatke v zvezi z dejstvom, da je bil eden od njenih uslužbencev osumljen v kazenskem postopku, čeprav je te podatke zbrala druga enota tega organa, ki ima vlogo preiskovalnega organa.

65. Četrto vprašanje za predhodno odločanje se nanaša na to, ali je treba člen 17(1)(a) SUVP razlagati tako, da mora javni organ kot delodajalec izbrisati vse podatke iz osebnega spisa uslužbenca, ki se nanašajo na njegov status osumljenca v kazenski preiskavi, ki je bila ustavljena, če je te podatke zbrala enota tega organa, ki ima vlogo organa, pristojnega za preiskavo v zvezi s tem uslužbencem.

66. Poleg tega se s petim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je treba člen 17(1)(d) te uredbe razlagati tako, da so ti podatki „obdelani nezakonito“.

67. Kar zadeva določbo iz tretjega vprašanja za predhodno odločanje, je treba poudariti, da člen 9 SUVP ureja obdelavo nekaterih posebnih vrst podatkov, kot je razvidno iz njegovega odstavka 1. Iz predložitvene odločbe ni razvidno, da bi v obravnavanem primeru podatki, ki izhajajo iz kazenske preiskave in se hranijo v osebnem spisu, spadali v eno od teh vrst. Zato člen 9(2)(b) navedene uredbe ne more biti podlaga za hrambo podatkov, obravnavanih v tej zadevi. Kot pojasnjujem v nadaljevanju teh sklepnih predlogov, je treba podlago za zakonitost iskati v drugih določbah te uredbe, ki niso navedene v vprašanjih, ki jih je postavilo predložitveno sodišče.(26)

68. Določbe člena 17(1)(a) in (d) SUVP, ki so predmet četrtega in petega vprašanja za predhodno odločanje, predpisujejo razloge za izbris podatkov, ki „niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani“ (točka (a)), ali ki so bili „obdelani nezakonito“ (točka (d)).

69. Iz teh dveh vprašanj in obrazložitve predloga za sprejetje predhodne odločbe skupaj izhaja, da se predložitveno sodišče z njima kot predpostavko za odločanje o zahtevi za izbris v bistvu sprašuje, ali je hramba zadevnih podatkov v osebnem spisu zakonita.

70. Čeprav predložitveno sodišče ne navede morebitnega razloga zakonitosti, ki bi bil upošteven v obravnavani zadevi, niti nacionalnega pravnega okvira, ki se uporabi, sta se tako Komisija kot bolgarska vlada v svojih pisnih stališčih sklicevali na člen 6(1)(c) SUVP.

71. V skladu s to določbo je obdelava zakonita, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Člen 6(3) SUVP med drugim določa, da mora pravo države članice, ki velja za upravljavca in je pravna podlaga za obdelavo, izpolnjevati cilj javnega interesa in biti sorazmerno z zakonitim ciljem, ki ga poizkuša uresničiti. Ta isti razlog zakonitosti je razviden iz člena 17(3)(b) te uredbe, ki izključuje pravico do izbrisa iz člena 17(1) te uredbe, če je obdelava podatkov potrebna za izpolnjevanje take pravne obveznosti.(27)

72. Bolgarska vlada je v zvezi s tem pojasnila, da se obdelava osebnih podatkov zaradi vzpostavitve, vodenja, hrambe in uporabe osebnih spisov uslužbencev ministrstva izvaja na podlagi navodila o osebnih spisih, ki ga izda minister za notranje zadeve na podlagi člena 147(2) ZMVR. To navodilo med drugim predvideva hrambo vseh podatkov za namen „spremembe delovnega mesta“ uslužbencev, kot so podatki v zvezi z disciplinskimi postopki.(28) V zvezi s tem je ta vlada navedla, da se v skladu z določbami, ki se uporabljajo za disciplinsko odgovornost uslužbencev ministrstva, za vsak dogodek, ki se nanaša na kaznivo dejanje na ministrstvu, izvod poročila o izidu preiskave in o vprašanju, ali naj se zoper uslužbenca uveljavlja disciplinska odgovornost, vloži v osebni spis. Po mnenju navedene vlade iz tega izhaja, da je hramba teh podatkov v osebnem spisu upravičena s posebnimi nalogami policistov, katerih namen je vzdrževanje javnega reda.

73. Na podlagi teh predpostavk, ki izhajajo iz stališč, predloženih Sodišču,(29) predlagam preoblikovanje tretjega, četrtega in petega vprašanja za predhodno odločanje v tem smislu, da je njihov namen ugotoviti, ali je treba člen 17(3) SUVP v povezavi s členom 6(1)(c) in členom 6(3) te uredbe razlagati tako, da se hramba osebnih podatkov v osebnem spisu policista, ki se nanašajo na kazensko preiskavo, v okviru katere so bili zoper tega policista kot osumljenca izvedeni preiskovalni ukrepi in ki je bila ustavljena, lahko šteje za zakonito pri izpolnjevanju pravne obveznosti, ki jo ima javni organ, ki je njegov delodajalec, v skladu z nacionalnim pravom kot upravljavec, zgolj zaradi narave nalog, ki jih mora ta policist opravljati.

b) Analiza

74. Iz pojasnil bolgarske vlade izhaja, da pravna podlaga za hrambo zadevnih podatkov izhaja iz več določb „navodila“, ki ga je izdal minister za notranje zadeve na podlagi ZMVR in ki izrecno pooblašča tega ministra, da sprejme podzakonske akte.

75. V zvezi s tem se najprej postavlja vprašanje, ali je podlaga za obdelavo v smislu člena 6(3) SUVP lahko opredeljena v podzakonskem aktu, ki ga je sprejel javni organ države članice na podlagi zakonskega pooblastila, določenega v nacionalnem zakonodajnem aktu.

76. V uvodni izjavi 41 SUVP je v prvem stavku navedeno, da zahteva po pravni podlagi ne pomeni nujno, da mora parlament sprejeti zakonodajni akt, brez poseganja v zahteve v skladu z ustavnim redom zadevne države članice. Iz tega izhaja, da zakonodajalec Unije ni želel izključiti, da bi bila v skladu z nacionalnim ustavnim pravom pravna obveznost v zvezi z obdelavo v nacionalnem pravu opredeljena z drugo pravno podlago kot z zakonom v formalnem smislu.

77. Poleg tega je treba poudariti, da bi morale imeti države članice v skladu z uvodno izjavo 19 SUVP nekaj manevrskega prostora v zvezi z obdelavo podatkov, ki jo, kot v tem primeru, izvaja pristojni organ v smislu Direktive 2016/680, vendar za namene, ki spadajo pod SUVP. Zato bi morale države članice imeti možnost, da ohranijo ali uvedejo posebne določbe, s katerimi se prilagodi uporaba SUVP v zvezi z obdelavo takih podatkov, „pri čemer je treba upoštevati ustavno, organizacijsko in upravno strukturo posamezne države članice“.

78. SUVP tako ne nasprotuje temu, da je pravna podlaga za obdelavo opredeljena v podzakonskem aktu, sprejetem v skladu z nacionalnim ustavnim pravom. Vendar tega manevrskega prostora ne bi smeli razlagati tako, da omogoča samovoljno uporabo tako imenovanih klavzul „o odprtju“, kot je klavzula iz člena 6(3) SUVP, ki omogoča, da se v nacionalno pravo uvede pravna obveznost kot razlog za zakonitost obdelave podatkov.(30) Kot je namreč navedeno v drugem stavku uvodne izjave 41 te uredbe – s povzemanjem sodne prakse v zvezi s členom 52(1) Listine,(31) ki ga je treba upoštevati pri razlagi člena 6(3) te uredbe –(32) mora biti pravna podlaga za obdelavo jasna in natančna, njena uporaba pa mora biti za osebe, na katere se nanaša, predvidljiva.

79. V obravnavani zadevi je iz spisa razvidno, da so navodila ministrstva izdana kot podzakonski akti na podlagi zakonskega pooblastila, ki ga določa ZMVR, in so prav tako objavljena v Darzhaven vestnik (uradnem listu). Ne gre torej za zgolj interna navodila, ki jih očitno ne bi bilo mogoče opredeliti kot „zakon“ v materialnem smislu.(33)

80. Vendar določbe, ki jih navaja bolgarska vlada, po mojem mnenju sprožajo vprašanja glede predvidljivosti obdelave podatkov, ki izhajajo iz kazenske preiskave. Natančneje, dvomim o predvidljivosti namenov obdelave, ki morajo biti v skladu s členom 6(3) SUVP opredeljeni s pravno podlago obdelave.

81. Po navedbah bolgarske vlade je eden od teh namenov, za katere se zdi, da so taksativno našteti v členu 5(2) navodila o osebnih spisih, namen v zvezi s „spremembo službenega razmerja uslužbencev“, s katerim je povezana hramba zadevnih podatkov. V skladu s členom 6(4) tega navodila naj bi podatki, hranjeni za namen „spremembe delovnega mesta“, vključevali zlasti „dokumente v zvezi z disciplinskimi postopki“.

82. Glede na vsebino zadevnih podatkov pa se zdi, da se ta namen razume tako, da zelo široko in kljub besedilu vključuje celo hrambo podatkov o tem, da ni bilo takih disciplinski postopkov po preiskavi, kot naj bi bilo v tem primeru, in ki se torej ne nanašajo na nobeno spremembo delovnega mesta zadevnega uslužbenca.

83. Ob upoštevanju vseh drugih določb, ki jih predložitveno sodišče šteje za pomembne, se mi zdi, da taka zelo široka uporaba zadevnih določb navodila o osebnih spisih ne izpolnjuje zahtev iz točke 78 teh sklepnih predlogov.

84. Če se Sodišče ne bi strinjalo z mojim stališčem glede ugotovitve, da pravna podlaga ni predvidljiva, menim, da se zdi, da ta pravna podlaga za hrambo podatkov nikakor ne izpolnjuje cilja javnega interesa v smislu člena 6(3) SUVP.

85. V zvezi s tem je bolgarska vlada na obravnavi trdila, da se podatki v zvezi s to preiskavo pozneje ne uporabijo pri upravljanju poklicne poti uslužbenca, če po preiskavi ni bil uveden disciplinski postopek. Kljub temu bi bilo v javnem interesu, da se taki podatki hranijo, saj se nanašajo na osebe, odgovorne za posebne dejavnosti, namenjene zagotavljanju javnega reda ter obrambi prebivalstva.

86. Res je, da je splošno sprejeto, da funkcija policista zahteva spoštovanje pravil ravnanja in obnašanja na veliko višji ravni kot pri drugih uslužbencih ali zaposlenih. Pri tem ni sporno, da je bila v obravnavanem primeru preiskava ustavljena zaradi pomanjkanja dokazov in da zoper zadevnega uslužbenca ni bil uveden disciplinski postopek. Zato ne razumem, kako bi lahko narava nalog varovanja javnega reda, ki jih ima ta uslužbenec, upravičila hrambo zadevnih podatkov v njegovem osebnem spisu.

87. Poleg tega je bolgarska vlada na obravnavi pojasnila, da je hramba podatkov, ki izhajajo iz kazenske preiskave, povezana s hrambo podatkov v zvezi z disciplinsko odgovornostjo uslužbencev, saj je izid kazenske preiskave odločilen pri ugotavljanju, ali je treba uveljavljati tako disciplinsko odgovornost. Tako je iz osebnega spisa tožeče stranke v postopku v glavni stvari razvidno, da je bilo v kazenski preiskavi zoper njo kot osumljenko ugotovljeno, da proti njej ni dokazov, zato ni bil uveden noben disciplinski postopek. Menim, da gre za krožno sklepanje, ki hrambo podatkov enači s ciljem splošnega interesa. Po taki logiki bi bila vsaka hramba podatkov upravičena sama po sebi, zaradi česar bi bila zahteva po cilju javnega interesa odveč.

88. Poleg tega, če bi temu argumentu sledili do logičnega zaključka, bi hramba nekaterih podatkov kot dokaz, da ni bilo obtožbe, obsodbe ali disciplinskih sankcij – čeprav bi se to lahko dokazovalo tudi brez vključitve kakršnih koli informacij v zvezi s kazensko preiskavo ali disciplinsko odgovornostjo v osebni spis – pomenila, da brez take hrambe ni mogoče dokazati nekaznovanosti.

89. V tem primeru pa bi skorajda šlo za domnevo krivde, kar bi bilo v nasprotju z načelom domneve nedolžnosti, ki je določeno v členu 48(1) Listine, ki ustreza(34) členu 6(2) EKČP. Naj poudarim, da v skladu s sodno prakso ESČP to načelo ne neha veljati s koncem kazenskega postopka, temveč je njegov namen preprečiti, da bi javni organi posameznike, ki so bili oproščeni ali zoper katere je bil opuščen pregon, v nadaljnjih postopkih obravnavali, kot da so dejansko krivi za kaznivo dejanje, za katero so bili obtoženi.(35) Ta razlaga bi bila torej v prid vzpostavitvi prejšnjega stanja v osebnem spisu v primeru ustavitve preiskave.

90. Ne glede na to zadnje razmišljanje menim, da dokazi, ki so na voljo Sodišču, ne zadostujejo za ugotovitev, da so izpolnjene zahteve iz člena 6(1)(c) in člena 6(3) SUVP. Ker se v obravnavanem primeru ne uporabi noben od drugih razlogov zakonitosti iz člena 6(1) te uredbe, kar mora preveriti predložitveno sodišče,(36) je treba ugotoviti, da hramba teh podatkov ni zakonita in da ima zato uslužbenec pravico zahtevati njihov izbris na podlagi člena 17(1)(d) te uredbe.

91. V teh okoliščinah in ker ni drugih podatkov o legitimnem cilju, za katerega si prizadeva, ni mogoče oceniti sorazmernosti trajanja hrambe podatkov v osebnih spisih, ki naj bi po podatkih, ki jih je bolgarska vlada predložila na obravnavi, trajala do uslužbenčevega 100. leta. Zato uporaba tega roka brez razlikovanja za vse podatke v zvezi s kazensko preiskavo, ne glede na izid te preiskave in ne glede na to, ali so bile izrečene disciplinske sankcije ali ne, tudi ne more biti utemeljena zgolj s sklicevanjem na naloge policistov.(37)

92. Na koncu predlagam, da se na tretje, četrto in peto vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba člen 17(3) SUVP v povezavi s členom 6(1)(c) in členom 6(3) te uredbe razlagati tako, da hrambe osebnih podatkov v osebnem spisu policista, ki se nanašajo na kazensko preiskavo, v kateri so bili zoper tega policista kot osumljenca izvedeni preiskovalni ukrepi in ki je bila ustavljena, ni mogoče šteti za zakonito v smislu izpolnjevanja pravne obveznosti, ki jo ima javni organ, ki je njegov delodajalec, v skladu z nacionalnim pravom kot upravljavec, zgolj zaradi narave nalog, ki jih mora ta policist opravljati.

c) Nadaljnji razmisleki

93. Na kratko želim spregovoriti o členu 10 SUVP, v zvezi s katerim predložitveno sodišče ni postavilo vprašanja, je pa bolgarska vlada na obravnavi v odgovoru na vprašanje Sodišča zavzela stališče o njem.

94. Ta določba postavlja posebne pogoje, ki se uporabljajo za obdelavo podatkov „v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški“. Določa zlasti, da se obdelava takih podatkov na podlagi člena 6(1) SUVP izvaja le pod nadzorom uradnega organa ali če obdelavo dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Kot je razvidno iz navedene določbe, se ta uporablja samo za obdelavo, ki temelji na enem od razlogov za zakonitost iz člena 6(1) SUVP. Zato bi moralo predložitveno sodišče člen 10 te uredbe upoštevati le, če ugotovi, da je hramba zadevnih podatkov zakonita.

95. Vendar tudi, če bi bilo tako, menim, da bi bile v okoliščinah te zadeve nadaljnje zahteve, določene v členu 10 SUVP, vsekakor izpolnjene.

96. Najprej naj spomnim, da se v skladu s sodno prakso člen 10 SUVP uporablja za podatke v zvezi s kaznivimi dejanji ne glede na to, ali je bilo kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila oseba preganjana, ugotovljeno v kazenskem postopku ali ne.(38)

97. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožeča stranka v postopku v glavni stvari ni bila niti preganjana niti obtožena, vendar je iz podatkov, ki se hranijo v njenem osebnem spisu, razvidno, da so bili zoper njo kot osumljenko izvedeni preiskovalni ukrepi. Poleg tega menim, da so taki podatki podatki „v zvezi“ s kaznivimi dejanji.(39) Cilj, ki se uresničuje s členom 10 SUVP,(40) je namreč v prid uporabi te določbe za osebne podatke, iz katerih je razvidno, da je sum storitve kaznivega dejanja bil povod za preiskovalne ukrepe, ki jih je pristojni organ sprejel zoper posameznika, na katerega se podatki nanašajo.(41) Tudi če preiskava ne pripelje do obsodbe, ima lahko dejstvo, da so taki podatki navedeni v osebnem spisu, pozneje negativne posledice.

98. Kadar je upravljavec javni organ, se obdelava osebnih podatkov vsekakor izvaja „pod nadzorom uradnega organa“.(42) V obravnavani zadevi so bili podatki tožeče stranke v postopku v glavni stvari obdelani izključno v enotah ministrstva kot upravljavca podatkov. Zato ni treba preveriti, ali nacionalno pravo določa ustrezna jamstva za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v smislu člena 10 SUVP.

4. Deveto vprašanje za predhodno odločanje

99. Predložitveno sodišče z devetim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 16(2) Direktive 2016/680 razlagati tako, da mora javni organ kot delodajalec iz osebnega spisa uslužbenca izbrisati vse podatke, ki so bili zbrani in shranjeni prek njegove organizacijske enote, ki ima vlogo preiskovalnega organa, če se ti podatki nanašajo na to, da je bil uslužbenec osumljen v kazenski preiskavi, ki je bila ustavljena.

100. Ker je iz zgornje analize razvidno, da se za hrambo podatkov, kakršni so obravnavani v postopku v glavni stvari, uporablja SUVP in da je uporaba Direktive 2016/680 izključena, na deveto vprašanje za predhodno odločanje ni treba odgovoriti.

5. Deseto vprašanjeza predhodno odločanje

101. Z desetim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1 Direktive 2000/78 razlagati tako, da ta direktiva nasprotuje temu, da javni organ, katerega organizacijska enota izvaja preiskovalne ukrepe zoper uslužbenca druge enote, kot delodajalec zavrne napredovanje tega uslužbenca samo zato, ker je bil osumljenec v kazenski preiskavi, ki je bila ustavljena.

102. Prvič, kar zadeva dejanske predpostavke, na katerih temelji to vprašanje, je bolgarska vlada na obravnavi v odgovor na vprašanja Sodišča navedla, da je tožeča stranka v postopku v glavni stvari v obdobju po kazenski preiskavi v nasprotju s svojimi trditvami napredovala na višja delovna mesta. Domneve upoštevnosti, ki velja za vprašanja za predhodno odločanje, ni mogoče ovreči zgolj na podlagi okoliščine, da ena od strank iz postopka v glavni stvari izpodbija nekatera dejstva, katerih pravilnosti Sodišče ne preverja in od katerih je odvisna opredelitev predmeta spora.(43)

103. Dalje naj spomnim, da so v členu 1 Direktive 2000/78 taksativno navedeni razlogi za diskriminacijo, ki jih prepoveduje, in sicer vera ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolna usmerjenost.(44) Vendar pa dejstvo, da je bil osumljenec v kazenski preiskavi, ki je bila ustavljena, ne spada med te razloge. Zavrnitev poklicnega napredovanja samo na podlagi te okoliščine torej ne spada na področje uporabe te direktive.

104. V teh okoliščinah dejstvo, da je podatke v zvezi s statusom osumljenca zbrala druga organizacijska enota delodajalca kot tista, v kateri je bil uslužbenec zaposlen, ni pomembno.

105. Direktiva 2000/78 se ne uporablja niti za zavrnitev napredovanja, ker je osumljenec policist. Iz sodne prakse Sodišča je namreč razvidno, da diskriminacija na podlagi delovnega razmerja, zlasti na podlagi pripadnosti družbeno‑poklicni kategoriji, ali delovnega mesta, ne spada na področje uporabe te direktive.(45)

106. Zato predlagam, da se na deseto vprašanje odgovori tako, da je treba člen 1 Direktive 2000/78 razlagati tako, da se ta direktiva ne uporablja za zavrnitev poklicnega napredovanja uslužbenca zgolj zato, ker je bil osumljenec v kazenski preiskavi, ki je bila ustavljena.

V. Predlog

107. Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Sofiyski rayonen sad (okrajno sodišče v Sofiji, Bolgarija), odgovori tako:

1. Člen 2(1) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES in člen 9(1) Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ

je treba razlagati tako, da

se ta uredba uporablja, kadar javni organ hrani podatke v osebnem spisu enega od svojih uslužbencev v zvezi z njegovim statusom osumljenca v kazenski preiskavi, če je te podatke zbrala organizacijska enota tega javnega organa pri opravljanju svojih nalog kot pristojni organ v smislu te direktive, če se podatki hranijo za druge namene kot za namene iz člena 1(1) te direktive.

2. Člen 17(3) Uredbe 2016/679 v povezavi s členom 6(1)(c) in členom 6(3) te uredbe

je treba razlagati tako, da

hrambe osebnih podatkov v osebnem spisu policista, ki se nanašajo na kazensko preiskavo, v kateri so bili zoper tega policista kot osumljenca izvedeni preiskovalni ukrepi in ki je bila ustavljena, ni mogoče šteti za zakonito v smislu izpolnjevanja pravne obveznosti, ki jo ima javni organ, ki je njegov delodajalec, v skladu z nacionalnim pravom kot upravljavec, zgolj zaradi narave nalog, ki jih mora ta policist opravljati.

3. Člen 1 Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu

je treba razlagati tako, da

se ta direktiva ne uporablja za zavrnitev poklicnega napredovanja uslužbenca zgolj zato, ker je bil osumljenec v kazenski preiskavi, ki je bila ustavljena.

1 Jezik izvirnika: francoščina.

i Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.

2 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1).

3 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL 2016, L 119, str. 89).

4 Direktiva Sveta z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79).

5 DV št. 53, 27. junij 2014.

6 DV št. 78 z dne 19. septembra 2014, spremenjeno in dopolnjeno v DV št. 27 z dne 14. aprila 2015, spremenjeno in dopolnjeno v DV št. 53 z dne 25. junija 2021.

7 Glej v tem smislu sodbo z dne 8. maja 2025, Stadt Wuppertal (C‑130/24, EU:C:2025:340, točka 42).

8 Čeprav je kazenska preiskava potekala leta 2016, torej pred začetkom veljavnosti SUVP in Direktive 2016/680, tožeča stranka v postopku v glavni stvari zahteva izbris svojih podatkov, ki jih ministrstvo hrani še danes. V teh okoliščinah ne dvomim, da se SUVP in Direktiva 2016/680 uporabljata ratione temporis za spor o glavni stvari.

9 Glej v tem smislu sodbo z dne 4. oktobra 2024, Bezirkshauptmannschaft Landeck (Poskus dostopa do osebnih podatkov, shranjenih v mobilnem telefonu) (C‑548/21, EU:C:2024:830, točka 53).

10 Prvo, drugo, četrto, peto, sedmo in deveto vprašanje za predhodno odločanje.

11 Tretje, šesto in osmo vprašanje za predhodno odločanje.

12 Glede preoblikovanja vprašanj glej sodbo z dne 3. junija 2025, Kinsa (C‑460/23, EU:C:2025:392, točka 34 in navedena sodna praksa).

13 Člen 52 Listine, na katerega se prav tako nanaša to vprašanje, ureja omejitve temeljnih pravic in po mojem mnenju ni upošteven v okviru razmejitve področja uporabe SUVP in Direktive 2016/680.

14 Razlago teh pojmov v okviru SUVP je tako treba uporabiti po analogiji za to direktivo; glede pojma „obdelava“ glej sodbo z dne 4. oktobra 2024, Bezirkshauptmannschaft Landeck (Poskus dostopa do osebnih podatkov, shranjenih v mobilnem telefonu) (C‑548/21, EU:C:2024:830, točka 71).

15 Glej v tem smislu sodbo z dne 8. decembra 2022, Inspektor v Inspektorata kam Visshia sadeben savet (Nameni obdelave osebnih podatkov – Kazenska preiskava) (C‑180/21, EU:C:2022:967, točka 73).

16 Glej člen 29(1) ZMVR. V zvezi z določitvijo upravljavca v nacionalnem pravu glej sodbo z dne 11. januarja 2024, État belge (Podatki, ki jih obdeluje uradni list) (C‑231/22, EU:C:2024:7, točki 29 in 30).

17 Člen 2(1) SUVP.

18 Glej v tem smislu sodbo z dne 7. marca 2024, Endemol Shine Finland (C‑740/22, EU:C:2024:216, točki 37 in 38).

19 Po informacijah, ki jih je predložila bolgarska vlada, se v skladu s členom 147(1) ZMVR ter členoma 3 in 6 navodila o osebnih spisih osebni spisi oštevilčijo po naraščajočem vrstnem redu in shranijo v posebnih registrih, osebni podatki pa se tam hranijo in so razdeljeni v vnaprej določene razdelke.

20 Glej v tem smislu sodbo z dne 8. decembra 2022, Inspektor v Inspektorata kam Visshia sadeben savet (Nameni obdelave osebnih podatkov – Kazenska preiskava) (C‑180/21, EU:C:2022:967, točka 74).

21 Člen 5(1)(b) SUVP in člen 4(1)(b) Direktive 2016/680.

22 Glej v tem smislu sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Camposa Sánchez‑Bordone v zadevi Inspektor v Inspektorata kam Visshia sadeben savet (Nameni obdelave osebnih podatkov – Kazenska preiskava) (C‑180/21, EU:C:2022:406, točke 37, 38, 70 in 71).

23 Razen če gre za dejavnost, ki ne spada na področje uporabe prava Unije, torej dejavnost, katere cilj je ohranjanje nacionalne varnosti, ali dejavnost, ki spada v isto kategorijo, za kar pa se zdi, da v obravnavanem primeru ne gre; glej sodbo z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke) (C‑439/19, EU:C:2021:504, točke od 66 do 68).

24 Glej v tem smislu sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Camposa Sánchez‑Bordone v zadevi Lietuvos Respublikos generalinė prokuratūra (C‑162/22, EU:C:2023:266, točki 83 in 84).

25 Glej zlasti točko 72 teh sklepnih predlogov.

26 Ta okoliščina Sodišču ne preprečuje, da bi te določbe upoštevalo pri preoblikovanju vprašanj; glej sodbo z dne 13. marca 2025, Alsen (C‑137/23, EU:C:2025:179, točka 46 in navedena sodna praksa).

27 V tem smislu glej sklepne predloge generalne pravobranilke L. Medina v zadevi Agentsia po vpisvaniyata (C‑200/23, EU:C:2024:445, točki 62 in 63).

28 Člen 5(2) in člen 6(4) navodila o osebnih spisih.

29 Glede upoštevanja takih navedb glej sodbo z dne 13. julija 2023, Ferrovienord (C‑363/21 in C‑364/21, EU:C:2023:563, točka 58 in navedena sodna praksa).

30 Glej v tem smislu sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Pikamäeja v zadevi SCHUFA Holding in drugi (Kreditno točkovanje) (C‑634/21, EU:C:2023:220, točka 69).

31 Glej med drugim sodbo z dne 24. februarja 2022, Valsts ieņēmumu dienests (Obdelava osebnih podatkov za davčne namene) (C‑175/20, EU:C:2022:124, točke od 54 do 56).

32 Glej v tem smislu sodbo z dne 1. avgusta 2022, Vyriausioji tarnybinės etikos komisija (C‑184/20, EU:C:2022:601, točki 69 in 70).

33 O statusu zakona v smislu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950 ( v nadaljevanju: EKČP) glej sodbo ESČP z dne 25. marca 1983, Silver in drugi proti Združenemu kraljestvu (CE:ECHR:1983:0325JUD000594772, točke 26 in od 86 do 88).

34 Glej zlasti sodbo z dne 2. februarja 2021, Consob (C‑481/19, EU:C:2021:84, točka 37).

35 Za pregled te sodne prakse glej sodbo ESČP, veliki senat, z dne 11. junija 2024, Nealon in Hallam proti Združenemu kraljestvu (CE:ECHR:2024:0611JUD003248319, točke od 102 do 109 in od 122 do 125, ter konkretneje s področja javnih uslužbencev sodbo ESČP z dne 16. februarja 2017, Yildiz proti Turčiji (CE:ECHR:2017:0124DEC006518210, točke od 30 do 34). V tej zadevi je policist trdil, da postopek negativnega ocenjevanja pomeni domnevo, da je kriv kaznivega dejanja, čeprav je bil oproščen. Vendar je ESČP ugotovilo, da se člen 6(2) EKČP ne uporablja, ker pritožnik ni dokazal, da je obravnava, ki je je bil deležen, ustvarila povezavo med kazenskim postopkom in poznejšim upravnim postopkom.

36 Komisija se v svojem pisnem stališču sklicuje na člen 6(1)(d) SUVP, ki se nanaša na obdelavo, ki je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Če gre dejansko za razlog zakonitosti, ki se lahko uporabi za javni organ, zanj veljajo tudi zahteve iz člena 6(3) te uredbe. Tako bi se še vedno postavljalo vprašanje obstoja cilja javnega interesa.

37 Naj spomnim, da morajo biti na podlagi načela najmanjšega obsega podatkov, določenega v členu 5(1)(c) SUVP, podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. V skladu z uvodno izjavo 39 SUVP to načelo zahteva, da je obdobje hrambe podatkov omejeno na najkrajše mogoče obdobje.

38 Sodba z dne 24. septembra 2019, GC in drugi (Odstranitev povezav do občutljivih podatkov) (C‑136/17, EU:C:2019:773, točka 72).

39 Bolgarska vlada je na obravnavi pojasnila, da status osumljenca v bolgarskem pravu nima posebnega pravnega statusa. Vendar je Sodišče že odločilo, da je treba pojem „kaznivo dejanje“ razlagati avtonomno in enotno (sodba z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke) (C‑439/19, EU:C:2021:504, točke od 80 do 85)), kar bi po mojem mnenju moralo veljati za vse elemente področja uporabe člena 10 SUVP.

40 In sicer zagotoviti večje varstvo pred obdelavami, ki lahko zaradi posebne občutljivosti podatkov pomenijo posebno hud poseg v zasebno ali poklicno življenje posameznika, na katerega se podatki nanašajo; glej sodbo z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke) (C‑439/19, EU:C:2021:504, točki 74 in 75).

41 S tem se strinja Bäcker, M., „Art. 10“ v Wolff, H. A., Brink, S., in von Ungern-Sternberg, A., BeckOK Datenschutzrecht, 51. izdaja, , C. H. Beck, 2024, točka 3; glej tudi Georgieva, L., „Article 10“ v Kuner, C., Bygrave, L. A., in Docksey, C., The EU General Data Protection Regulation (GDPR). A Commentary, Oxford University Press, 2020, str. 389 .

42 Glej v tem smislu sodbo z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke) (C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 101).

43 Sodba z dne 5. decembra 2006, Cipolla in drugi (C‑94/04 in C‑202/04, EU:C:2006:758, točka 26).

44 Glej v tem smislu sodbe z dne 17. julija 2008, Coleman (C‑303/06, EU:C:2008:415, točki 38 in 46); z dne 7. julija 2011, Agafiţei in drugi (C‑310/10, EU:C:2011:467, točka 34), in z dne 20. oktobra 2022, Curtea de Apel Alba Iulia in drugi (C‑301/21, EU:C:2022:811, točki 64 in 69 ter navedena sodna praksa).

45 Sodbi z dne 7. julija 2011, Agafiţei in drugi (C‑310/10, EU:C:2011:467, točke od 31 do 33), in z dne 9. marca 2017, Milkova (C‑406/15, EU:C:2017:198, točka 44) in z dne 17. oktobra 2024, Zetschek (C‑349/23, EU:C:2024:889, točka 25 in navedena sodna praksa).