1.

Zaseg jaht, hitrih avtomobilov in luksuznih domov kot del izvajanja omejevalnih ukrepov Unije je v zadnjih letih pritegnil veliko medijske pozornosti. Čeprav te pobude morda zadovoljijo javno mnenje, je resnični izziv za učinkovitost teh ukrepov ciljno usmerjanje finančnih interesov oseb, ki jih je Svet Evropske unije uvrstil na seznam.

2.

Ta zadeva se nanaša na prav ta vidik. Obravnava se vprašanje, ali „sredstva in gospodarski viri“ fizične osebe, ki jih je treba zamrzniti, ker je ta oseba z uredbo o uvedbi omejevalnih ukrepov uvrščena na seznam, zajemajo tudi sredstva družbe, v kateri ima ta oseba 50-odstotni delež.

3.

To vprašanje se postavlja v okviru Uredbe (ES) št. 765/2006 (v nadaljevanju: Uredba o sankcijah proti Belorusiji). ( 2 ) Po uvrstitvi A. V. S., beloruskega državljana, v prilogo k tej uredbi sta banki SEB bankas AB in „Citadele banka“ AS Lietuvos filialas (v nadaljevanju: toženi banki) blokirali račune litovske družbe EM SYSTEM UAB, v kateri je A. V. S. imetnik točno 50 % deležev.

4.

Družba EM SYSTEM pred pristojnimi litovskimi sodišči izpodbija to odločitev. Ta družba v bistvu trdi, da je neodvisen pravni subjekt in da torej ni mogoče domnevati, da bi se morala zamrznitev sredstev, ki se uporablja za enega od njenih družbenikov, razširiti na njena sredstva in gospodarske vire.

5.

Evropski svet je 24. marca 2006 obsodil „akcijo beloruskih oblasti, v kateri so […] aretirale mirne demonstrante, ki so uveljavljali svojo zakonito pravico do svobodnega zbiranja in protestirali proti načinu izvedbe predsedniških volitev“ v Belorusiji in se „odločil sprejeti omejevalne ukrepe proti odgovornim za kršenje mednarodnih volilnih standardov, med drugim tudi proti predsedniku Lukašenku“. ( 3 )

6.

Svet je 10. aprila 2006 sprejel Skupno stališče 2006/276/CFSP. ( 4 )

7.

To skupno stališče je bilo spremenjeno s Skupnim stališčem 2006/362/SZVP, ( 5 ) da bi se uvedla zamrznitev sredstev za nekatere osebe, ki so soodgovorne za zatrtje civilne družbe in demokratične opozicije v Belorusiji.

8.

Obe skupni stališči sta se izvajali z Uredbo o sankcijah proti Belorusiji na podlagi (sedanjega) člena 215 PDEU.

9.

Svet je 15. oktobra 2012 sprejel Sklep 2012/642/SZVP. ( 6 ) V tem sklepu je bilo pojasnjeno, da bi bilo treba glede na „načrtno in usklajeno kršenje mednarodnih standardov za človekove pravice ter zakonodaje Republike Belorusije“ obstoječe „ukrepe uvesti tudi proti osebam na vodilnih položajih v Belorusiji ter osebam in subjektom, ki izkoriščajo ali podpirajo režim Lukašenka, zlasti proti osebam in subjektom, ki režimu zagotavljajo finančno ali materialno podporo“. ( 7 )

10.

V skladu s tem je bilo v členu 4 Sklepa 2012/642 določeno:

„1.   Vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti oziroma jih posedujejo ali nadzirajo:

in so navedene v Prilogi, se zamrznejo.

2.   Takim fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom s seznama v Prilogi ne smejo biti dana na razpolago ali v njihovo korist nikakršna sredstva ali gospodarski viri, ne posredno ne neposredno.“

11.

Ta sklep se je izvajal z Uredbo (EU) št. 1014/2012, ( 8 ) s katero je bila spremenjena Uredba o sankcijah proti Belorusiji med drugim zato, ker je Svet s Sklepom 2012/642 „odločil, da pojasni merila za uvrstitev fizičnih ali pravnih oseb, subjektov in organov“. ( 9 )

12.

V spremenjenem členu 2 Uredbe o sankcijah proti Belorusiji je navedeno:

„1.   Zamrznejo se vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo ali so v lasti, s katerimi razpolagajo ali jih nadzorujejo fizične ali pravne osebe, subjekti in organi, navedeni v Prilogi I.

2.   Fizičnim ali pravnim osebam, subjektom in organom iz Priloge I niso neposredno ali posredno na voljo ali v korist nobena sredstva ali gospodarski viri.

3.   Prepovedano je zavestno in namerno sodelovanje v dejavnostih, katerih namen ali posledica je neposredno ali posredno izogibanje ukrepom iz odstavkov 1 in 2.

4.   Priloga I vsebuje seznam fizičnih ali pravnih oseb, subjektov in organov, ki jih je Svet v skladu s točko (a) člena 4(1) Sklepa Sveta [2012/642] […] opredelil kot odgovorne za hude kršitve človekovih pravic ali izvajanje represivnih ukrepov nad civilno družbo in demokratično opozicijo, ali kot osebe, katerih dejavnosti kakor koli drugače resno ogrožajo demokracijo ali pravno državo v Belorusiji, ali kot katere koli fizične ali pravne osebe, subjekte in organe, povezane z njimi, ter kot pravne osebe, subjekte ali organe, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom.

5.   Priloga I vsebuje tudi seznam fizičnih ali pravnih oseb, subjektov in organov, ki jih je Svet v skladu s točko (b) člena 4(1) Sklepa [2012/642] opredelil kot tiste, ki izkoriščajo Lukašenkov režim ali ga podpirajo, ter pravnih oseb, subjektov in organov, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom.“

13.

Glede na nadaljnjo represijo nad civilno družbo v Belorusiji je Svet 17. decembra 2020 sprejel Izvedbeno uredbo (EU) 2020/2129 (v nadaljevanju: Uredba o uvrstitvi na seznam iz leta 2020), ( 10 ) s katero je v Prilogo I k Uredbi o sankcijah proti Belorusiji dodal več fizičnih in pravnih oseb.

14.

Ena od oseb, ki jih je Svet uvrstil na seznam, je bil A. V. S. Svet je v razlogih za uvrstitev A. V. S. na seznam pojasnil, da je ta izkoriščal in podpiral Lukašenkov režim ter da je v javnih izjavah obsodil opozicijske proteste v Belorusiji, s čimer je prispeval k represiji nad civilno družbo in demokratično opozicijo v tej državi. ( 11 )

15.

Toženi banki sta 18. decembra 2020, dan po tem, ko je Svet A. V. S. uvrstil na seznam, enostransko in torej na lastno pobudo zamrznili sredstva družbe EM SYSTEM zaradi 50-odstotnega deleža A. V. S. v tej družbi.

16.

Iz nacionalnega spisa je razvidno, da je tožena banka SEB bankas AB tistega dne stopila v stik tudi z ministrstvom Republike Litve za zunanje zadeve in ga prosila za pojasnila o tem, ali je bilo pravilno, da je glede na uvrstitev A. V. S. kot osebe, za katero velja zamrznitev sredstev in njegovega deleža v EM SYSTEM, izvedla to zamrznitev in ali naj ta banka nadaljuje zamrzovanje računov družbe EM SYSTEM.

17.

Kot je bilo potrjeno na obravnavi, pristojni litovski organi niso izdali nikakršnega deklaratornega akta, s katerim bi potrdili, da družba EM SYSTEM spada na področje uporabe zamrznitve sredstev iz člena 2(1) Uredbe o sankcijah proti Belorusiji. Direktor Finansinių nusikaltimų tyrimo tarnyba prie Lietuvos Respublikos vidaus reikalų ministerija (urad za preiskovanje finančnih kaznivih dejanj v okviru ministrstva za notranje zadeve Republike Litve) je šele 14. oktobra 2022, po začetku veljavnosti nove zakonodaje, izdal odredbo, v kateri je pojasnjeno, da je družba EM SYSTEM povezana z osebo, na katero se nanašajo omejevalni ukrepi. Iz predložitvene odločbe je razvidno, da pred Vilniaus apygardos administracinis teismas (regionalno upravno sodišče v Vilni, Litva) ločeno poteka ničnostna tožba zoper to odredbo.

18.

Družba EM SYSTEM je 30. novembra 2021 pred Vilniaus miesto apylinkės teismas (okrožno sodišče v Vilni, Litva) izpodbijala odločitev toženih bank o zamrznitvi njenih sredstev.

19.

Vilniaus miesto apylinkės teismas (okrožno sodišče v Vilni) je s sodbo z dne 25. januarja 2023 tožbo zavrnilo. Iz predložitvene odločbe je razvidno, da sodba tega sodišča temelji predvsem na razumevanju, da 50-odstotni delež A. V. S. v družbi EM SYSTEM pomeni „nadzor“ nad sredstvi in gospodarskimi viri te družbe v smislu člena 2(1) Uredbe o sankcijah proti Belorusiji. Zato naj bi zamrznitev sredstev, ki jo nalaga ta določba, veljala tudi za sredstva družbe EM SYSTEM, ki jih nadzoruje A. V. S.

20.

Družba EM SYSTEM je zoper to sodbo pri Vilniaus apygardos teismas (regionalno sodišče v Vilni, Litva) vložila pritožbo, to pa je 23. maja 2023 navedeno sodbo in razlogovanje v njej potrdilo.

21.

Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče Litve, Litva), ki je predložitveno sodišče v tej zadevi, je v okviru kasacijske pritožbe ugotovilo, da člen 2(1) Uredbe o sankcijah proti Belorusiji ne opredeljuje merila, ki ga je treba upoštevati pri oceni, ali je pravna oseba ali subjekt „v lasti oziroma [z njim] razpolagajo ali [ga] nadzorujejo“ druge fizične ali pravne osebe. Vendar to sodišče poudarja, da je v litovski jezikovni različici smernic iz leta 2018 ( 12 ) in dokumenta o najboljših praksah iz leta 2022 ( 13 ) v točkah 55a oziroma 62 za pojem lastništva določeno merilo „več kot 50 %“ lastniških pravic subjekta. ( 14 ) Poleg tega se naslednje spremembe Uredbe o sankcijah proti Belorusiji, izražene v členu 1j in členu 1k(c), nanašajo na sankcije, ki se naložijo pravni osebi, subjektu ali organu, „katerega več kot 50-odstotni delež je v neposredni ali posredni lasti“ osebe s seznama. ( 15 ) Predložitveno sodišče vsekakor navaja, da je v točkah 55b in 63 smernic iz leta 2018 ter v dokumentu o najboljših praksah iz leta 2022 generalnega sekretariata Sveta navedeno, da je treba pojem „nadzor“ razumeti med drugim tako, da se kaže v pristojnosti za preprečevanje imenovanja direktorja družbe.

22.

Predložitveno sodišče zato ugotavlja, da obstaja negotovost glede tega, kako določiti „lastništvo“ ali „nadzor“ v smislu člena 2(1) Uredbe o sankcijah proti Belorusiji v položaju, kakršen je ta v obravnavani zadevi, v katerem ima oseba s seznama v lasti točno 50 % subjekta, ki ni na seznamu.

23.

Nazadnje predložitveno sodišče ugotavlja, da se v primeru domneve, da je pogoj za uporabo navedenega člena 2(1) izpolnjen, postavlja vprašanje, ali je to domnevo mogoče izpodbijati, in če je odgovor pritrdilen, ali se subjekt, ki spada na področje uporabe te določbe, lahko sklicuje na dejstvo, da je pogoj iz člena 2(2) Uredbe o sankcijah proti Belorusiji – v skladu s katerim se prepoved dostopa do sredstev uporablja, če sredstva družbe uporablja oseba s seznama v Prilogi I k tej uredbi, ali se uporabljajo v njeno korist – izpolnjen.

24.

V teh dejanskih in pravnih okoliščinah je Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče Litve) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

25.

Pisno podana stališča sta predložili toženi stranki na prvi stopnji, finska, estonska, latvijska, litovska in nemška vlada ter Evropska komisija. Na obravnavi, ki je potekala 27. marca 2025, so družba EM SYSTEM, banki SEB bankas AB in „Citadele banka“ AS Lietuvos filialas, španska, nemška, litovska in latvijska vlada ter Svet Evropske unije in Komisija, tudi ustno podali stališča.

26.

Omejevalni ukrepi, ki jih je Unija uvedla proti Belorusiji, med drugim določajo ciljno usmerjene ukrepe proti osebam, ki podpirajo ali izkoriščajo Lukašenkov režim. Ti ukrepi določajo, da je treba sredstva in gospodarske vire, „ki pripadajo ali so v lasti, s katerimi razpolagajo ali jih nadzorujejo“ osebe s seznama, zamrzniti.

27.

Če ima oseba s seznama 50-odstotni delež v družbi s sedežem v državi članici, se postavlja vprašanje, ali je treba člen 2(1) Uredbe o sankcijah proti Belorusiji razlagati tako, da se od bank zahteva, da zamrznejo tudi sredstva in gospodarske vire te družbe. To je bistvo prvega postavljenega vprašanja v obravnavani zadevi.

28.

Nanj bom odgovorila v dveh korakih. Najprej bom pojasnila, da se zamrznitev sredstev, uvedena z Uredbo o sankcijah proti Belorusiji, ne razširi samodejno na vse družbe, v katerih ima oseba s seznama deleže. Z drugimi besedami, uvrstitev družbenika na seznam, tudi če je ta oseba večinski družbenik, sama po sebi ne povzroči uvrstitve na seznam družbe, katere deleži so v lasti navedene osebe (oddelek III.A). Zatem bom pojasnila, da tudi če sama družba morda ni uvrščena na seznam, je njena sredstva vseeno mogoče razumeti kot sredstva, ki so „pod nadzorom“ osebe s seznama. Lastništvo 50-odstotnega deleža je treba razumeti tako, da ustvarja domnevo o „nadzoru“ ne le nad podjetjem, temveč tudi nad njegovimi sredstvi in gospodarskimi viri (oddelek III.B). Za namene obravnavane zadeve to pomeni, da tožene banke s tem, da so zamrznile sredstva družbe EM SYSTEM na podlagi 50-odstotnega deleža A. V. S. v tej družbi, niso storile napake. Vendar, kot bom prav tako pojasnila, mora biti ta domneva izpodbojna. Družbi mora omogočati, da dokaže, da čeprav ima oseba s seznama v njej deleže, njenih sredstev ne more nadzorovati (oddelek III.C).

29.

Predložitveno sodišče želi z drugim vprašanjem v bistvu ugotoviti, ali lahko družba, za katero se domneva, da jo nadzoruje družbenik, to domnevo izpodbija z dokazovanjem, da se sredstva družbe ne uporabljajo v korist osebe s seznama. Zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz člena 2(1) Uredbe o sankcijah proti Belorusiji ter prepoved dajanja sredstev in gospodarskih virov na voljo osebi s seznama iz člena 2(2) te uredbe pa sta, kot bom prikazala, dva neodvisna in nepovezana ukrepa. Zato bom Sodišču predlagala, naj na drugo vprašanje predložitvenega sodišča odgovori nikalno – torej, da učinkov zamrznitve premoženja ni mogoče izpodbijati z obrazložitvijo, da oseba s seznama zadevnih sredstev ne uporablja oziroma se ne uporabljajo v njeno korist. V teh okoliščinah na tretje postavljeno vprašanje ni treba odgovoriti (oddelek III.D).

30.

Nemška vlada v svojem stališču navaja, da analiza predložitvenega sodišča domnevno nakazuje, da so bila sredstva in gospodarski viri družbe EM SYSTEM zamrznjeni zgolj na podlagi dejstva, da je 50 % deležev te družbe v imetništvu A. V. S.

31.

Z drugimi besedami, zdi se, da predložitveno sodišče člen 2(1) Uredbe o sankcijah proti Belorusiji razlaga tako, da določa samodejno zamrznitev sredstev in gospodarskih virov neodvisnih in pravno ločenih oseb, tudi če ta pravna oseba ni uvrščena na seznam.

32.

Take razlage ni mogoče sprejeti.

33.

Sklep 2012/642 določa, da Svet lahko zamrzne sredstva in gospodarske vire oseb ali subjektov, ki jih „nadzoruje“ oseba s seznama.

34.

Ta sklep je bil sprejet na podlagi člena 29 PEU, ki določa sprejetje ukrepov zunanje politike v okviru posamezne „geografske ali vsebinske“ narave, za katero Svet opredeli „pristop Unije“.

35.

Ukrepi skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), sprejeti na podlagi člena 29 PEU, se izvajajo z uredbami Sveta, sprejetimi na podlagi člena 215 PDEU. Taka ureditev ima lahko dve obliki: (i) uredbe, ki določajo delno ali popolno prekinitev ali omejitev gospodarskih in finančnih odnosov z eno ali več tretjimi državami, in ki se jih sprejme na podlagi člena 215(1) PDEU; ( 16 ) in (ii) tiste, ki „so usmerjene“ v fizične ali pravne osebe, skupine ali nedržavne subjekte, ki spadajo na področje uporabe člena 215(2) PDEU.

36.

Svet v obeh primerih sprejme uredbo s kvalificirano večino na skupni predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije ter o teh določbah obvesti Evropski parlament.

37.

Čeprav Svet na podlagi člena 215(2) PDEU lahko sprejme sankcije, ki so usmerjene v posamezne osebe ali subjekte, pristojnosti, ki so Svetu tako podeljene, tej instituciji ne puščajo prostih rok za uvedbo omejevalnih ukrepov proti kateri koli fizični ali pravni osebi.

38.

Omejevalni ukrepi, uvedeni na podlagi člena 215(2) PDEU, se lahko zaradi svoje neločljive povezave s členom 29 PEU nanašajo le na tiste fizične in pravne osebe, ki so dovolj tesno povezane z vsebinsko ali geografsko naravo, ki se uresničuje z zadevnimi ukrepi. ( 17 )

39.

Sodišča Unije na podlagi obrazložitve, ki utemeljuje ( 18 ) uvrstitev fizičnih ali pravnih oseb na seznam zaradi njihove povezave z navedeno geografsko ali vsebinsko naravo, izvajajo svoje pristojnosti nadzora ( 19 ) nad diskrecijsko pravico Sveta. ( 20 )

40.

V obravnavani zadevi so bili z Uredbo o sankcijah proti Belorusiji uvedeni nekateri omejevalni ukrepi v zvezi z Belorusijo. Del teh ukrepov je zamrznitev sredstev, ki jo določa člen 2(1), za fizične in pravne osebe iz Priloge I k tej uredbi. Svet meni, da so osebe, navedene v tej prilogi, vsebinsko povezane s kršenjem človekovih pravic ter zatiranjem civilne družbe in demokracije v tej državi.

41.

Svet je z Uredbo o uvrstitvi na seznam iz leta 2020 na ta seznam fizičnih ali pravnih oseb dodal A. V. S.

42.

Vendar v tej Uredbi o uvrstitvi iz leta 2020 v okviru vnosa A. V. S. ni navedena družba EM SYSTEM. ( 21 )

43.

Ta družbe prav tako ni kot ločen vnos dodana v Prilogo I k Uredbi o sankcijah proti Belorusiji. ( 22 )

44.

Z drugimi besedami, ko so tožene banke 18. decembra 2020 zamrznile račune družbe EM SYSTEM zaradi povezave te družbe z A. V. S., ta družba ni bila vpisana v Prilogo I k Uredbi o sankcijah proti Belorusiji.

45.

Čeprav je torej jasno, da je Svet v zvezi z A. V. S. menil, da obstaja zadostna povezava z „geografsko ali vsebinsko naravo“ ukrepov, uvedenih z Uredbo o sankcijah proti Belorusiji, nič ne kaže na to, da je Svet menil, da taka povezava obstaja tudi v zvezi z družbo EM SYSTEM – ne glede na razloge za uvrstitev A. V. S. na seznam. ( 23 )

46.

Sredstva in gospodarski viri te družbe zato niso bili samodejno zamrznjeni v skladu z Uredbo o sankcijah proti Belorusiji.

47.

Če bi se domnevalo, da je bila taka uvrstitev v zvezi z družbo EM SYSTEM opravljena kljub neobstoju ustreznega ukrepa Sveta, bi bila taka domneva v nasprotju z zahtevami po varstvu temeljnih pravic, ki jih zagotavlja pravo Unije.

48.

Kot je namreč ugotovilo Sodišče, morajo biti fizične ali pravne osebe obveščene o omejevalnih ukrepih in razlogih za njihovo uvrstitev na seznam ter morajo imeti možnost zaslišanja. ( 24 )

49.

Kot ugotavlja nemška vlada, iz člena 4(1) Sklepa 2012/642, ki se izvaja z Uredbo o sankcijah proti Belorusiji, jasno izhaja, da se samodejno zamrznejo le sredstva oseb, subjektov ali organov, navedenih v prilogi. Tako je tudi v primeru družb, ki so povezane z osebami, ki so uvrščene na seznam, ker so odgovorne za kršitve človekovih pravic ali ker resno ogrožajo demokracijo v Belorusiji, ali so v lasti teh oseb ali pod njihovim nadzorom.

50.

Čeprav je torej družbe, ki so povezane s takimi osebami ali so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, mogoče uvrstiti na seznam zaradi njihove povezave z osebo s seznama, Sklep 2012/642 ne omogoča samodejne zamrznitve sredstev in gospodarskih virov teh družb, če taka uvrstitev v zvezi z njimi ne obstaja. ( 25 )

51.

Glede na to, da je bil namen ukrepov Sveta, sprejetih na podlagi člena 215 PDEU, prenesti v pravo Unije in izvajati Sklep 2012/642, je treba Uredbo o sankcijah proti Belorusiji – kolikor je mogoče – razlagati ob upoštevanju tega sklepa. ( 26 )

52.

Ob taki razlagi je po mojem mnenju jasno, da je treba zamrznitev sredstev, uvedeno z Uredbo o sankcijah proti Belorusiji, razumeti tako, da zajema le fizične in pravne osebe s seznama v Prilogi I.

53.

Iz tega izhaja, da se ta zamrznitev sredstev ne uporablja za sredstva in gospodarske vire družbe EM SYSTEM.

54.

Navedeni ukrep pa bi za ta sredstva in gospodarske vire vseeno lahko veljal, če zadevnih sredstev dejansko ne nadzira ta družba, temveč oseba s seznama. ( 27 )

55.

To me pripelje do prvega vprašanja predložitvenega sodišča, ki se nanaša na to, ali je mogoče domnevati, da tak nadzor obstaja, če ima oseba s seznama v družbi, ki ni na seznamu, 50 % deležev.

56.

V obravnavani zadevi iz nacionalnega spisa izhaja, da so tožene banke zamrznile račune družbe EM SYSTEM, ker so bila njena sredstva „pod nadzorom“ osebe s seznama. Ta „nadzor“ naj bi izhajal iz 50-odstotnega deleža A. V. S. v tej družbi.

57.

Ker se člen 2(1) Uredbe o sankcijah proti Belorusiji uporablja za sredstva in gospodarske vire, „ki pripadajo ali so v lasti, s katerimi razpolaga[…] ali jih nadzoruje[…]“ A. V. S., je jasno, da je treba deleže, ki jih ima ta oseba, zamrzniti. ( 28 )

58.

Namen tega ukrepa je preprečiti, da bi ta oseba navedene deleže prodala zato, da bi pridobila sredstva in gospodarske vire ter se tako izognila zamrznitvi.

59.

Ker uredbe, sprejete na podlagi člena 215 PDEU, ustvarjajo neposredne obveznosti za vse subjekte prava Unije, ( 29 ) ne da bi bili za to potrebni izvedbeni ukrepi, ( 30 ) so bile tožene banke dolžne zagotoviti učinkovitost zamrznitve sredstev, ki je bila sprejeta v zvezi z A. V. S.

60.

Vendar se zdi – kar je treba preveriti – da A. V. S. nima v „lasti“ niti ne „poseduje“ sredstev, ki so predmet tega spora, prav tako pa mu ne „pripadajo“. Zdi se, da so sredstva, ki so jih zamrznile tožene banke, v lasti družbe EM SYSTEM.

61.

Zato je za namene postopka pred predložitvenim sodiščem najpomembnejša razlaga pojma „nadzor“.

62.

To je zato, ker bi za sredstva na računih družbe EM SYSTEM tudi veljala zamrznitev iz člena 2(1) Uredbe o sankcijah proti Belorusiji samo, če bi se ugotovilo, da A. V. S. lahko izvaja nadzor nad temi bančnimi računi.

63.

Vendar v Uredbi o sankcijah proti Belorusiji pojem „nadzor“ ni opredeljen.

64.

Zato ni presenetljivo, da se stranke, ki so se udeležile tega postopka, ne strinjajo glede razlage tega pojma, kot je naveden v členu 2(1) Uredbe o sankcijah proti Belorusiji.

65.

Španska, estonska, latvijska, litovska in finska vlada ter Svet in Komisija v bistvu menijo, da vsakršen „nadzor“, ki ga A. V. S. lahko izvaja nad družbo EM SYSTEM zaradi deleža, ki ga ima v njej, vključuje tudi njegov nadzor nad sredstvi in gospodarskimi viri te družbe. Na podlagi obvladujočega deleža se torej ustvarja domneva o nadzoru nad sredstvi in gospodarskimi viri te družbe.

66.

Nemška vlada je nasprotnega mnenja. Meni, da nadzor nad družbo zaradi lastništva deležev v njej ne zadostuje, da bi se ugotovil tudi nadzor nad sredstvi in gospodarskimi viri te družbe. Zato naj na podlagi obvladujočega deleža ne bi bilo mogoče sprejeti domneve o nadzoru nad sredstvi in gospodarskimi viri družbe; razumeti naj bi ga bilo mogoče le kot indic, da nadzor morda obstaja. Tako naj bi bili potrebni dodatni elementi za ugotovitev, da nadzor nad družbo zajema tudi sredstva in gospodarske vire družbe. Navedena vlada trdi tudi, da bi uvedba domneve o nadzoru nad sredstvi in gospodarskimi viri te družbe povzročila prenos dokaznega bremena, kar ni določeno v Uredbi o sankcijah proti Belorusiji.

67.

Zgolj z vidika običajnega pomena pojma „nadzor“ na področju prava družb je trditev nemške vlade seveda pravilna. Samo imetništvo deleža v družbi, tudi če je večinsko, ne zagotavlja nikakršne neposredne pravice do nadzora nad sredstvi in gospodarskimi viri družbe. Imetništvo deležev zagotavlja lastniku nekatere pravice, kot so glasovalne pravice pri imenovanju vodstva in prejetje dividend. Vendar to običajno ne vpliva na nadzor sredstev in gospodarskih virov družbe. Njihova uporaba ostaja v diskreciji same družbe in izvajajo jo njeni direktorji. Za zadnjenavedene veljajo nekatere deontološke in pravne obveznosti, s katerimi se zagotovi, da pri ravnanju s sredstvi družbe delujejo v najboljšem interesu družbe, ne pa njenih družbenikov.

68.

Če bi se sprejelo razlago pojma „nadzor“, ki jo je podala nemška vlada, bi se nedvomno strinjala, da na podlagi imetništva deleža v družbi ni mogoče sprejeti domneve o nadzoru nad sredstvi in gospodarskimi viri te družbe.

69.

Vendar pojem „nadzor“ na področju omejevalnih ukrepov nima enakega pomena, kot ga ta običajno ima na področju prava družb. ( 31 )

70.

Na področju omejevalnih ukrepov je treba temu pojmu pripisati pomen, ki odraža cilj ukrepov, katerih del je.

71.

Ti ukrepi so ciljno usmerjeni v fizične in pravne osebe, za katere je Svet menil, da prispevajo k zatiranju civilne družbe in demokratične opozicije v Belorusiji, ter tiste, za katere je menil, da izkoriščajo Lukašenkov režim ali ga podpirajo. ( 32 )

72.

Če bi v tem okviru pojmu „nadzor“ pripisali ozko razlago, ki jo zagovarja nemška vlada, ne bi upoštevali neštetih načinov, na katere bi lahko A. V. S. posredno vplival na uporabo teh sredstev in s tem omogočil izogibanje zadevnim ukrepom. ( 33 )

73.

Ta nevarnost izogibanja je še posebej pomembna, kadar se obravnava mrežo odnosov, ki temeljijo na pokroviteljstvu in zvestobi oseb, ki izkoriščajo in podpirajo režim, v katerega so usmerjeni omejevalni ukrepi. ( 34 )

74.

V takem položaju natančne podrobnosti prava družb (vključno z obveznostmi neodvisnih direktorjev) ne odražajo dejanskega stanja o morebitnih načinih prenosa sredstev v kratkem času. ( 35 )

75.

Iz tega izhaja, da je treba za zagotovitev učinkovitosti zadevne zamrznitve sredstev pojem „nadzor“ iz člena 2(1) Uredbe o sankcijah proti Belorusiji razlagati tako, da zajema neposredne in posredne načine vplivanja na uporabo sredstev in gospodarskih virov subjekta, ki je povezan z osebo s seznama. ( 36 )

76.

Za namene te zadeve se torej ne postavlja vprašanje, ali lahko A. V. S. zaradi svojega deleža v družbi EM SYSTEM prosto razpolaga s sredstvi in gospodarskimi viri te družbe, temveč vprašanje, ali mu ta povezava z družbo EM SYSTEM omogoča, da vpliva na odločitve navedene družbe v zvezi z navedenimi sredstvi in gospodarskimi viri. ( 37 )

77.

Kadar gre za zamrznitev sredstev, je čas bistvenega pomena. Zato je Sodišče že potrdilo, da v primeru zamude pri izvajanju takih ukrepov obstaja tveganje, da bo kapital preusmerjen stran od fizične ali pravne osebe, na katero se nanašajo omejevalni ukrepi. Zato mora biti vedno zagotovljen učinek presenečenja. ( 38 )

78.

To pomeni, da morajo biti vse osebe, za katere se uporablja pravo Unije, sposobne izvesti zamrznitev sredstev v najkrajšem možnem času.

79.

V ta namen je treba uporabiti nekatere domneve glede notranje strukture odločanja pravnih oseb, na katere bi se to lahko nanašalo.

80.

To je razvidno tudi iz smernic Sveta iz leta 2018 in dokumenta o najboljših praksah iz leta 2022, v katerih je navedeno, da je kazalnik „nadzora“ lahko pristojnost za izvajanje prevladujočega vpliva nad pravno osebo. ( 39 )

81.

Taka pristojnost sicer lahko obstaja tudi pri manjših deležih, vendar kadar ima oseba v družbi 50-odstotni delež, lahko ta običajno narekuje ali prepreči nekatere odločitve v tej družbi ali vsaj zagotovi, da se posli subjekta izvajajo v skladu z njenimi željami. ( 40 )

82.

Zato je upravičeno domnevati, da 50-odstotni delež v družbi omogoča nadzor ne le nad to družbo, ampak tudi nad njenimi sredstvi in gospodarskimi viri.

83.

Za namene obravnavane zadeve iz tega izhaja, da tožene banke s tem, da so zamrznile račune družbe EM SYSTEM zaradi 50-odstotnega deleža A. V. S. v tej družbi, niso storile napake, temveč so bile dolžne zamrzniti te račune na podlagi člena 2(1) Uredbe o sankcijah proti Belorusiji.

84.

Čeprav predložitveno sodišče poleg tega pojasnjuje, da bi „nadzor“ A. V. S. lahko izhajal tudi iz statuta družbe EM SYSTEM, menim, da ta ali kakršna koli druga dodatna presoja ni potrebna ali koristna. Navsezadnje ni mogoče razumno pričakovati, da je vsem osebam, za katere se uporablja pravo Unije, na voljo statut vseh družb s sedežem v Evropski uniji.

85.

Prav tako je povsem mogoče, da pravica do izvrševanja nekaterih glasovalnih pravic zaradi imetništva deležev ne pomeni nujno „nadzora“ nad sredstvi in gospodarskimi viri družbe. Toda tudi če bi imeli na voljo strukturo upravljanja zadevnih podjetij (in potrebno strokovno znanje), bi bilo treba preučiti, ali v posameznem primeru glasovalne pravice na podlagi imetništva deleža lahko pomenijo možnost nadzora.

86.

Taki dodatni koraki zahtevajo čas, ki pa ga primanjkuje, kadar je treba sredstva zamrzniti takoj.

87.

Hkrati se uporabe domnev ne sme obravnavati brezbrižno in zanje morajo veljati nekatere omejitve. Sledi obravnava tega vprašanja.

88.

Zamrznitev sredstev in gospodarskih virov družbe ima precejšnje negativne posledice za ugled družbe in njeno sposobnost opravljanja dejavnosti. ( 41 )

89.

Če se torej člen 2(1) Uredbe o sankcijah proti Belorusiji razlaga na način, da uvaja domnevo, da imetništvo 50-odstotnega deleža pomeni, da je družbeniku podeljen nadzor nad sredstvi in gospodarskimi viri te družbe, je ta domneva lahko upravičena le, če zadevna družba lahko predloži nasprotni dokaz in zagotovi varstvo svoje pravice do obrambe. ( 42 )

90.

Ko je ta domneva (v tem primeru s strani toženih bank) vzpostavljena, se dokazno breme prevali na zadevno družbo, ki mora dokazati, da čeprav ima oseba s seznama 50-odstotni delež v njej, ta oseba ne more izvajati nadzora nad njenimi sredstvi in gospodarskimi viri.

91.

V nasprotju s trditvijo nemške vlade ni nujno, da je taka „prevalitev“ dokaznega bremena izrecno določena z zakonom. Ta izid je lahko implicitno razviden, če se člen 2(1) Uredbe o sankcijah proti Belorusiji razlaga tako, da določa domnevo o nadzoru zaradi 50-odstotnega deleža.

92.

Postavlja pa se vprašanje, komu je treba predložiti dokaz o neobstoju nadzora.

93.

To je lahko oseba, ki je izvajala zadevni omejevalni ukrep. V obravnavanem primeru so to tožene banke. Vendar bi odločitev o takem vprašanju lahko predstavljala preveliko breme za te subjekte. Poleg tega pri njih ni nujno spodbude za spremembo stališča, saj Uredba o sankcijah proti Belorusiji vsebuje izrecno določbo, ki te subjekte ter njihove direktorje in uslužbence varuje pred odgovornostjo, če zadevne ukrepe izvajajo v dobri veri. ( 43 )

94.

Druga možnost je predložitev takih dokazov organu zadevne države članice. V obravnavani zadevi, čeprav se je, kot sem pojasnila, litovska zakonodaja očitno spremenila, v času nastanka dejanskega stanja v tem sporu ni bil vključen noben tak organ. ( 44 )

95.

V takem primeru je domnevo o „nadzoru“ mogoče izpodbijati le pri pristojnih sodiščih države članice.

96.

Zadevna družba mora biti sposobna pred temi sodišči dokazati, da oseba s seznama ne more izvajati nadzora nad njenimi sredstvi in gospodarskimi viri. Kot je navedla španska vlada, morajo imeti ta sodišča neomejeno pristojnost za presojo dokazov, ki so jim predloženi.

97.

Kot je razvidno iz tega postopka, je ta možnost neodvisnega nadzora v Litvi na voljo v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, saj družba EM SYSTEM pred pristojnimi civilnimi sodišči izpodbija odločitev toženih bank, da zamrznejo njene račune. ( 45 )

98.

Vendar se zdi, da predložitveno sodišče ni prepričano, kako bi bilo treba dokazati neobstoj nadzora.

99.

V tem smislu to sodišče z drugim vprašanjem sprašuje, ali se lahko dejstvo, da za družbo velja prepoved dajanja sredstev ali gospodarskih virov na razpolago osebi s seznama, v skladu s členom 2(2) Uredbe o sankcijah proti Belorusiji uporabi kot argument za dokazovanje neobstoja nadzora. ( 46 )

100.

In abstracto je težko navesti argumente, na katere se lahko sklicuje družba, za katero velja domneva o „nadzoru“. Ti so odvisni od številnih dejavnikov, kot so struktura upravljanja družbe, njen statut in dejansko delovanje družbe. ( 47 )

101.

Okoliščine, ki jih predložitveno sodišče navaja v tretjem vprašanju, in sicer (i) ločenost sredstev družbe od sredstev družbenikov, (ii) dejstvo, da vodja družbe (ki ni oseba s seznama v Prilogi I k Uredbi o sankcijah proti Belorusiji) deluje v imenu družbe, ter (iii) dejstvo, da je dostop do bančnih računov družbe odobren le vodji družbe, lahko vse kažejo na neobstoj nadzora s strani obvladujočega družbenika.

102.

Vendar nobeden od teh elementov sam po sebi ne zadostuje za dokazovanje neobstoja nadzora zaradi 50-odstotnega deleža in ti elementi sami po sebi ne morejo zagotoviti, da navedeni družbenik ne more vplivati in ne vpliva na to, kako se uporabljajo sredstva in gospodarski viri družbe.

103.

Iz tega izhaja, da je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da se zamrznitev sredstev, ki se v skladu s členom 2(1) Uredbe o sankcijah proti Belorusiji uporablja za osebe s seznama v Prilogi I k navedeni uredbi, ne razširi samodejno na družbo, ki ni na seznamu v tej prilogi. Če pa ima oseba s seznama v tej prilogi v lasti 50 % deležev v tej družbi ali več, je mogoče domnevati, da sredstva in gospodarske vire te družbe nadzoruje oseba s seznama v tej prilogi, in jih je zato treba zamrzniti. Ta domneva je izpodbojna in je predmet nadzora nacionalnega sodišča.

104.

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali bi družba EM SYSTEM lahko dokazala, da A. V. S. nima nadzora nad njenimi sredstvi in gospodarskimi viri, ker mu ta sredstva niso neposredno ali posredno dana na razpolago.

105.

To vprašanje bom obravnavala na kratko.

106.

Prepoved neposrednega ali posrednega dajanja sredstev ali gospodarskih virov na razpolago fizičnim ali pravnim osebam s seznama ali v njihovo korist iz člena 2(2) Uredbe o sankcijah proti Belorusiji je po mojem mnenju avtonomna in ločena od obveznosti zamrznitve sredstev iz člena 2(1) te uredbe.

107.

S tem stališčem se strinjata tudi Komisija in nemška vlada.

108.

Prvič, Uredba o sankcijah proti Belorusiji teh dveh ukrepov ne povezuje, o taki povezavi pa prav tako ni mogoče sklepati iz njunega namena.

109.

Drugič, sam obstoj prepovedi dajanja sredstev na razpolago osebi s seznama, kot je A. V. S., tej osebi ne preprečuje izvajanja nadzora nad sredstvi in gospodarskimi viri družbe, ki ni na seznamu, kot je družba EM SYSTEM.

110.

Tretjič, prepoved dajanja sredstev na razpolago osebi s seznama, kot je A. V. S., še naprej obstaja ne glede na to, ali družba, ki ni na seznamu, kot je družba EM SYSTEM, uspe dokazati, da ta oseba ne izvaja nadzora nad njenimi sredstvi in gospodarskimi viri. ( 48 )

111.

Iz tega izhaja, da je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da se odločitev o zamrznitvi sredstev in gospodarskih virov subjekta, ki ni na seznamu in ki je pod nadzorom osebe s seznama v Prilogi I k Uredbi o sankcijah proti Belorusiji, sprejme neodvisno od prepovedi dajanja sredstev in gospodarskih virov na razpolago tej osebi. Odločitve o zamrznitvi sredstev ni mogoče izpodbijati z obrazložitvijo, da sredstev družbe, ki so zamrznjena, oseba s seznama ne uporablja oziroma se ne uporabljajo v njeno korist.

112.

Ker je bilo tretje vprašanje postavljeno pod pogojem, da se na drugo vprašanje odgovori pritrdilno, na to vprašanje ni treba odgovoriti.

113.

Glede na zgoraj navedene ugotovitve Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče Litve, Litva), odgovori: