—

ugotovi in razglasi nepogodbeno odgovornost Evropske centralne banke (ECB), ki jo zastopa predsednica Christine Lagarde:

—

ECB, v osebi trenutne predsednice, naloži, da tožeči stranki povrne premoženjsko škodo, ki ustreza dejanski škodi in izgubljenemu dobičku, zgoraj navedeni nepremoženjski škodi in škodi zaradi izgube priložnosti, ocenjeno na podlagi meril, navedenih v ustreznih poglavjih in točkah te tožbe, s plačilom: 1) 1 538 808,12 EUR iz naslova premoženjske škode; 2) 500 000,00 EUR iz naslova nepremoženjske škode; 3) in torej s plačilom skupnega zneska 2 038 808,12 EUR.

—

podredno, ECB, v osebi njene trenutne predsednice, naloži, da tožeči stranki plača – za različne vrste škode, navedene zgoraj – različne zneske, ki bodo med postopkom opredeljeni v obsegu, ki se bo štel za pravičnega, tudi s pomočjo izvedenskega mnenja v smislu člena 70 Poslovnika Splošnega sodišča Evropske unije;

—

naloži plačilo zneska, ki ga bo določilo na podlagi pravične ocene, iz naslova škode zaradi izgube priložnosti;

—

naloži plačilo zneskov zamudnih obresti, izračunanih od 12. marca 2020, datuma škodnega dogodka, do dejanske povrnitve;

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

1.

Prvi tožbeni razlog: odgovornost ECB, ki temelji na členu 340, tretji odstavek, PDEU in členu 2043 italijanskega civilnega zakonika, za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki je nastala tožeči stranki.

2.

Drugi tožbeni razlog: obseg premoženjske, nepremoženjske škode ter škode zaradi izgube priložnosti, za katere tožeča stranka trdi, da so ji nastale, ter obrazložitev pristopa, ki je bil uporabljen za njihovo določitev.

3.

Tretji tožbeni razlog: nanaša se na načela, postavljena v sodni praksi sodišč Evropske unije, zlasti v sodbah z dne 28. oktobra 2021, Vialto Consulting/Komisija, C-650/19 P, z dne 9. februarja 2022, QI in drugi/Komisija in ECB, T-868/16, ter z dne 21. januarja 2014, Klein/Komisija, T-309/10.

Tožeča stranka navaja pogoje, ki morajo obstajati, da bi bila podana nepogodbena odgovornost evropske institucije v razmerju do državljana Evropske unije in zatrjuje, da so ti pogoji izpolnjeni, kar naj bi ugotovil tudi usposobljeni strokovnjak v izvedenskem mnenju, ki je priloženo tožbi, pri čemer je bila opravljena primerjava med evropskimi predpisi, ki veljajo za ECB, njene organe in s tem povezane funkcije.

Navedene so kršitve pravil primarnega in sekundarnega prava Evropske unije, ki jih je storila ECB, ter kršitve in zloraba pooblastil, ki jih je storila predsednica ECB.

Zatrjuje se kršitev člena 127 PDEU iz poglavja 2, naslovljenega „Monetarna politika“, ki jo je 12. marca 2020 storila ECB v osebi njene predsednice, ter kršitev členov 3, 10, 11, 12, 13 in 38 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in ECB, ter člena 17, točki 17.2 in 17.3 Poslovnika, sprejetega s sklepom ECB z dne 19. februarja 2004 (1).

4.

Četrti tožbeni razlog: z njim tožeča stranka ovrednoti, obrazloži in dokumentira premoženjsko škodo, ki ji je nastala (dejanska škoda in izgubljeni dobiček).

5.

Peti tožbeni razlog: z njim tožeča stranka ovrednoti, obrazloži in dokumentira škodo, ki jo je utrpela zaradi psihičnega trpljenja, zaradi posega v ugled ter v osebno in poklicno identiteto.

6.

Šesti tožbeni razlog: z njim tožeča stranka prikaže, obrazloži in dokazuje, s predpostavkami in izračuni, verjetnost škode zaradi izgubljene priložnosti ter predlaga povračilo v skladu z načelom pravičnosti.

7.

Sedmi tožbeni razlog: nanaša se na načela, ki so se razvila v sodni praksi Evropske unije na področju nepremoženjske škode, ki jo evropske institucije povzročijo državljanom Evropske unije, zlasti v sodbi Splošnega sodišča Evropske unije z dne 12. septembra 2007, T-250/04, Combescot/Komisija.