—

Kršitev pravne države in načela pravičnosti: izobraževalne ustanove, ki jih vzdržujejo skladi javnega interesa, niso sodelovale v postopku pred sprejetjem Izvedbenega sklepa in se jih sankcionira zaradi zakonodajnih aktov, ki jih je potrdil madžarski zakonodajalec.

—

Kršitev pravne varnosti in normativne jasnosti: krog oseb, ki se mu očita nasprotje interesov, in sicer „visoki politični voditelji“, ni natančen pojem „zaradi česar ustvarja arbitrarne razlage in uporabo prava“ ki bi lahko vodila k zlorabi.

—

Kršitev enakosti in kršitev prepovedi diskriminacije: z Izvedbenim sklepom se diskriminira madžarske izobraževalne ustanove, ki jih vzdržujejo skladi javnega interesa, glede na ustanove, ki delujejo v skladu z drugim modelom financiranja.

—

Nespoštovanje prepovedi odvzema pristojnosti: izobraževanje in znanstveno raziskovanje – in s tem jamstvo delovanja visokošolskih izobraževalnih ustanov in zasnova okvira, v katerem te delujejo — so izključna pristojnost držav članic, pri čemer pa izvedbeni sklep to pristojnost Madžarski odvzema, saj je podan neposreden poseg v delovanje madžarskih izobraževalnih ustanov.

—

Kršitev subsidiarnosti: Izvedbeni sklep dopušča, da se pravnim subjektom, ki so ločeni od njegovega naslovnika, naložijo denarne sankcije, ne da bi se prej kakor koli preučilo, ali Madžarska lahko zadostno zaščiti finančne interese Evropske unije.

—

Kršitev sorazmernosti: začasna ustavitev plačil je tako huda finančna sankcija, da bi bila njena uporaba upravičena le v primeru očitne in takojšnje kršitve pravic; poleg tega ima dolgoročne učinke.

—

Neizvedba ocene učinkov: niso se upoštevale morebitne posledice za pravice in obveznosti fizičnih in pravnih oseb.

—

Kršitev enakosti državljanov Unije: z ukrepom so oškodovani tisti učitelji, raziskovalci in študenti, ki so vložili ustrezne prošnje; njihove dejavnosti študiranja, poučevanja in raziskovanja pa so onemogočene zaradi začasne ustavitve plačil.

—

Ni bilo nobenih posvetovanj z visokošolskimi izobraževalnimi ustanovami, ki jih vzdržujejo skladi javnega interesa, niti z njihovimi študenti, učitelji, raziskovalci ali partnerji.

—

Pogodba DEU Uniji ni podelila pristojnosti na področju izobraževalni politike in politike znanstvenih raziskav, ki so se izvrševale v Izvedbenem sklepu.

—

Izvedbeni sklep ne prispeva k visoki stopnji izobraževanja in usposabljanja, temveč vodi do dolgoročnih negativnih učinkov na akademski, znanstveni in izobraževalni ravni za študente, učitelje in raziskovalce madžarskih visokošolskih izobraževalnih ustanov, ki jih vzdržujejo skladi.

—

Izvedbeni sklep omejuje pravice tistih državljanov Unije, ki nisi madžarski državljani (študentje, učitelji, raziskovalci) in ki opravljajo svojo dejavnost v madžarskih izobraževalnih ustanovah, ki jih vzdržujejo skladi javnega interesa.

—

Z odvzemom sredstev Izpodbijani sklep onemogoča delovanje ustanov, ki jih vzdržujejo skladi javnega interesa in pomeni napad na pravni okvir, v katerem te ustanove delujejo, torej posredni napad na (drugačen) madžarski avtonomni pravni red in pravne tradicije Madžarske.

—

Diskriminatorni in nesorazmerni učinki ukrepa so očitni in ustvarjajo tudi neupravičen podrejen konkurenčni položaj za visokošolske ustanove, ki delujejo v obliki skladov javnega interesa.

—

Z Izvedbenim sklepom so bila začasno ustavljena izplačila sredstev različnim naslovnikom, medtem ko so bila hkrati ta sredstva razdeljena drugim subjektom.

—

Izvedbeni sklep ne prispeva k razvoju kakovostnega izobraževanja, ampak temu dejansko hudo škodi in ga otežuje.

—

Odvzem sredstev programu izobraževalnega sodelovanja in izmenjave Erasmus+ in okvirnemu programu za raziskave in inovacije Obzorje Evropa pomeni jasno oviro prostemu kroženju raziskovalcev, znanosti in tehnologije in spodbujanju njihove večje konkurenčnosti.

—

Očiten učinek Izvedbenega sklepa je sprememba pri delovanju madžarskih visokošolskih izobraževalnih ustanov, ki delujejo po novem modelu.

—

Po mnenju tožeče stranke ni podano nasprotje interesov, na katerem temelji in je z njim obrazložen Izvedbeni sklep.

—

Z Izvedbenim sklepom se neposredno sankcionira tožeča stranka, kljub temu, da v njenem primeru ni podano politično nasprotje interesov, ki je navedeno v utemeljitev sankcije, kar pomeni hudo in očitno kršitev domneve nedolžnosti.

—

Ker v primeru tožeče stranke dejansko ni podano politično nasprotje interesov, Izvedbeni sklep krši zahtevi po konkretni nujnosti in sorazmernosti.

—

Svet je sprejel Izvedbeni sklep, ne da bi vsebinsko in specifično preveril obstoj političnega nasprotja interesov, ki je podlaga za navedeni sklep.