—

odločitev odbora za pritožbe z dne 9. decembra 2022 (referenčna št. A 0[0]2-2022) razglasi za nično;

—

podredno, razglasi za nično prvostopenjsko odločitev tožene stranke z dne 25. februarja 2022 (št. 03/2022);

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

1.

Prvi tožbeni razlog

Odbor za pritožbe pri toženi stranki ni upošteval dejstva, da odločitev št. 03/2022 tožečo stranko zadeva ne samo neposredno, ampak tudi osebno, in da ima tožeča stranka na podlagi člena 28(1) Uredbe (EU) 2019/942 (1) pravico do pritožbe.

2.

Drugi tožbeni razlog

Odbor za pritožbe pri toženi stranki ni upošteval dejstva, da pravica do pritožbe na podlagi člena 28(1) Uredbe (EU) 2019/942 obstaja tudi takrat, ko je izpodbijani ukrep predpis, ki se, kot je to v tem primeru, neposredno nanaša na pritožnika in ne potrebuje izvedbenih ukrepov.

1.

Prvi tožbeni razlog

V odločitvi št. 03/2022 določene začasne cenovne omejitve v višini +/- 15,000 EUR/MWh kršijo prepoved netehničnih cenovnih omejitev na izravnalnih trgih z energijo iz člena 10(1) Uredbe (EU) 2019/943 (2) v povezavi s členom 30(2) Uredbe (EU) 2017/2195 (3), saj ne izpolnjujejo pogojev iz člena 30(2) Uredbe (EU) 2017/2195, kot tožena stranka sama priznava.

2.

Drugi tožbeni razlog

Tožena stranka svojo odločitev nepravilno opira na člen 5(2)(b) Uredbe (EU) 2019/942 v povezavi s členom 5(2)(f) in členom 6(3) Uredbe (EU) 2017/2195. Omenjene določbe toženo stranko pooblaščajo za preoblikovanje in odobritev predloga operaterja prenosnega omrežja za uvedbo ali spremembo metodologije za oblikovanje cen za izravnalno energijo v skladu s členom 30(1) Uredbe (EU) 2017/2195. Cenovne omejitve so tako lahko del takega predloga le v primeru, če izpolnjujejo pogoje iz člena 30(2) Uredbe (EU) 2017/2195, teh pogojev pa cenovne omejitve, ki so jih predlagali operaterji prenosnih omrežij, ne izpolnjujejo. To tožena stranka priznava tudi sama. Za to, da bi bili ti pogoji izpolnjeni, bi moral obstajati predlog, ki bi ga bilo mogoče odobriti ali preoblikovati, in tako tudi tožena stranka nima pooblastila za odločanje na podlagi člena 5(2)(b) Uredbe (EU) 2019/942.

3.

Tretji tožbeni razlog

Tudi če bi bila tožena stranka pooblaščena za preoblikovanje nezakonitih predlogov operaterjev prenosnih omrežij za uvedbo cenovnih omejitev na podlagi člena 5(2)(b) Uredbe (EU) 2019/942, tega pooblastila ni uporabila. Tožena stranka je namreč, kot izhaja tudi iz njene obrazložitve, sprejela ureditev, ki ne le, da odstopa od predloga operaterja prenosnega omrežja, temveč je povsem samostojna. Tožena stranka si je tako prisvojila pravico do dajanja predlogov, ki jo po pravu Unije nima.

4.

Četrti tožbeni razlog

Začasne cenovne omejitve, ki jih je določila tožena stranka, kršijo cilje Uredbe (EU) 2017/2195 in Uredbe (EU) 2019/943.

5.

Peti tožbeni razlog

Izpodbijana odločitev ni obrazložena, kot se zahteva s členom 14(7) Uredbe (EU) 2019/942, členom 296 PDEU in členom 41(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

6.

Šesti tožbeni razlog

Izpodbijana odločitev je bila sprejeta s kršitvijo pravice tožeče stranke do izjave iz člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v povezavi s členom 14(6) Uredbe (EU) 2019/942, saj je tožena stranka osnutek sprejetih začasnih cenovnih omejitev s prošnjo za podajo mnenj predložila le operaterjem prenosnih sistemov, ENTSO-E (European Network of Transmission System Operators for Electricity) in nacionalnim regulativnim organom, drugim zadevnim stranem v smislu člena 14(6) Uredbe (EU) 2019/942, med njimi tožeči stranki, pa ni zagotovila te možnosti.