Zadeva T‑613/23
James Flett
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 23. julija 2025
„Javni uslužbenci – Uradniki – Zaposlovanje – Obvestilo o prostem delovnem mestu – Visoki uradniki Komisije – Zavrnitev prijave – Imenovanje drugega kandidata – Nepravilnost v postopku zaposlovanja – Očitna napaka pri presoji – Ugovor nezakonitosti – Pravna varnost – Pooblastilo predsednice Komisije, dano njenemu vodji kabineta – Odgovornost“
Uradniki – Prosto delovno mesto – Vodstveno osebje – Izbirni postopek – Ocenjevanje sposobnosti kandidatov – Sposobnost za opravljanje nalog višjega vodstva – Izločitev kandidata ob koncu druge faze ocenjevanja zaradi neobstoja zahtevanih sposobnosti – Dopustnost – Izbira enega samega kandidata – Dopustnost
(Glej točke od 32 do 36 in od 38 do 46.)
Uradniki – Prosto delovno mesto – Ocenjevanje sposobnosti kandidatov – Diskrecijska pravica komisije – Sodni nadzor – Meje
(Glej točke od 62 do 67 in od 69 do 71.)
Uradniki – Prosto delovno mesto – Vodstveno osebje – Ocenjevanje sposobnosti kandidatov – Sposobnost za opravljanje nalog višjega vodstva – Posebno znanje kandidata na zadevnem področju – Neodločilnost – Možnost, da komisija pri ocenjevanju vodstvene sposobnosti upošteva odgovore na vprašanja v zvezi z drugimi merili za izbor
(Glej točko 67.)
Tožbe uradnikov – Pritožba zoper odločbo o zavrnitvi prijave na prosto delovno mesto – Tožbeni razlog, ki se nanaša na izbirni postopek – Izpodbijanje izključitve zadevne osebe v fazi predizbora, zaradi katere je tej osebi preprečeno, da bi jo pristojni organ zaslišal, tudi če bi zavrnil kandidate, izbrane v predizboru – Dopustnost
(Glej točke od 88 do 94 in 118.)
Uradniki – Prosto delovno mesto – Vodstveno osebje – Izbirni postopek – Pravila, ki jih je Komisija sprejela o politiki enakosti spolov – Možnost predsednice Komisije, da iz nujnih službenih razlogov za razgovor pooblasti svojega vodjo kabineta – Neobstoj izdaje odločbe o pooblastilu za zadevni postopek oziroma neobstoj navedbe veljavnih nujnih razlogov – Nedopustnost – Posledice
(Glej točke od 120 do 131.)
Uradniki – Nepogodbena odgovornost institucij – Pogoji – Škoda – Premoženjska škoda, povezana z izgubo priložnosti imenovanja na vodstveno delovno mesto – Ocenjevanje – Merila – Dejanskost in dokončnost izgube
(člen 340, drugi odstavek, PDEU)
(Glej točke od 143 do 149.)
Povzetek
Splošno sodišče, ki je v razširjeni sestavi odločalo o tožbi, ki jo je pri njem vložil James Flett, nekdanji kandidat za delovno mesto glavnega pravnega svetovalca ekipe pravne službe Evropske komisije za trgovinsko politiko in Svetovno trgovinsko organizacijo (v nadaljevanju: sporno delovno mesto), je razglasilo ničnost odločbe Komisije, s katero je bil na to delovno mesto imenovan drug kandidat (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), ter zavrnilo predloge tožeče stranke za plačilo odškodnine. V tem okviru je Splošno sodišče pojasnilo pogoje, pod katerimi lahko predsednica Komisije (v nadaljevanju: predsednica) za izvedbo razgovora za zaposlitev člana osebja višjega vodstva pooblasti svojega vodjo kabineta.
Komisija je maja 2022 objavila obvestilo o prostem spornem delovnem mestu in v njem navedla merila za ocenjevanje, ki ustrezajo zahtevam za delovno mesto. Septembra 2022 je imela z osmimi kandidati razgovor predizbirna komisija Komisije. Posvetovalni odbor za imenovanja (v nadaljevanju: POI) je oktobra 2022 na podlagi predizbirnega poročila in ustreznih ocenjevalnih preglednic v okviru prve faze izbirnega postopka izbral tri kandidate, ki so dosegli najvišje ocene, med katerimi je bila tožeča stranka.
Tožeča stranka se je novembra 2022 v okviru druge faze izbirnega postopka udeležila testov v ocenjevalnem centru in nekaj dni pozneje jo je na razgovor sprejel POI. POI ob koncu druge faze tožeče stranke ni izbral za razgovor s predsednico. Za ta razgovor je bil izbran le en drug kandidat. Komisija je januarja 2023 sprejela izpodbijano odločbo, s katero je bil na sporno delovno mesto imenovan ta drugi kandidat.
Presoja Splošnega sodišča
Na prvem mestu, Splošno sodišče je v zvezi s spoštovanjem določb, ki urejajo zadevni izbirni postopek, ugotovilo, da iz sklepa Komisije o določitvi svoje politike v zvezi z osebjem višjega vodstva ( 1 ) (v nadaljevanju: sklep o osebju višjega vodstva), poslovnika POI in obvestila o prostem spornem delovnem mestu izhaja, da ta odbor oceni kandidate glede njihove sposobnosti med drugim za opravljanje nalog višjega vodstva. Zato mora njihovo sposobnost za opravljanje teh nalog POI temeljito preučiti in lahko upraviči izključitev kandidatov v pozni fazi postopka kljub kvalifikacijam, ki bi jih sicer lahko imeli. Poleg tega zgoraj navedene določbe ne izključujejo, da se ob koncu druge faze izbere en sam kandidat. Zato glede na postopnost izbirnega postopka to, da je bila tožeča stranka izbrana v okviru prve faze, ni v nasprotju z odločitvijo, da se je ob koncu druge faze ne izbere.
Na drugem mestu, Splošno sodišče je v zvezi z diskrecijsko pravico komisije, kot je POI, pri ocenjevanju dosežkov kandidatov za delovno mesto pojasnilo, da dejstvo, da je bila tožeča stranka izbrana ob koncu prve faze, ne more pripeljati do ugotovitve očitne napake pri presoji zaradi izključitve ob koncu druge faze, saj bi bil sicer drugi fazi odvzet polni učinek. Nastop tožeče stranke pred predizbirno komisijo in POI v okviru prve faze, njeno prepričanje, da je pravilno odgovorila na vprašanja, postavljena na razgovoru, in njene poklicne izkušnje, kot izhajajo iz njenega življenjepisa in motivacijskega pisma, ne morejo biti neizpodbitni dokazi o očitni napaki POI pri presoji niti ne morejo biti zavezujoči za ta odbor pri njegovih presojah znanja in sposobnosti, izkazanih na ustnem razgovoru v drugi fazi.
Na zadnjem mestu, Splošno sodišče se je izreklo o zakonitosti pooblastila, ki ga je predsednica dala svojemu vodji kabineta za izvedbo razgovora z edinim kandidatom, izbranim ob koncu druge faze.
Najprej, Splošno sodišče je ugotovilo, da je to, da je razgovor z edinim izbranim kandidatom vodil vodja kabineta predsednice, in ne predsednica sama, lahko škodilo tožeči stranki z vplivanjem na njen pravni položaj, tako da nezakonitost, ki bi vplivala na tako vodenje razgovora, lahko povzroči razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe.
Za tožečo stranko je namreč, ko je bil ta edini kandidat sprejet na razgovor, še vedno obstajala možnost, da bi jo na razgovor sprejela predsednica, saj je ta v skladu s sklepom o osebju višjega vodstva še vedno imela možnost, da jo povabi, če po razgovoru navedenega kandidata z njenim vodjo kabineta s tem kandidatom ne bi bila zadovoljna. Način izvedbe tega razgovora in torej identiteta osebe, ki ga je vodila, pa sta lahko vplivala na njegov izid in zato na odločitev predsednice, ali bo povabila tožečo stranko. Poleg tega, čeprav je bila končna odločba o imenovanju v pristojnosti kolegija Komisije, je bila vloga predsednice pred tem imenovanjem še vedno odločilna.
Dalje, Splošno sodišče je navedlo, da s sklepom, ki ga je Komisija sprejela o politiki enakosti spolov ( 2 ) (v nadaljevanju: sklep o politiki enakosti), na podlagi katerega je predsednica svojemu vodji kabineta zaupala nalogo izvedbe razgovora z edinim kandidatom, izbranim ob koncu druge faze, predsednici ni naloženo, da mora, kadar želi za razgovor pooblastiti svojega vodjo kabineta, to storiti pisno. Poleg tega bi lahko bila sistematična zahteva po pisnem pooblastilu v nasprotju s ciljem nemotenosti in hitrosti, ki izhaja iz navedenega sklepa in iz smernic za postopke zaposlovanja visokih uradnikov.
Vendar ima predsednica odločilno vlogo v okviru izbirnega postopka za delovna mesta višjega vodstva. Tako je v sklepu o politiki enakosti pooblastilo, ki ga da predsednica, pogojeno z obstojem primerov, ustrezno utemeljenih z nujnimi službenimi razlogi.
V obravnavanem primeru je Splošno sodišče zato, ker je predsednica svojega vodjo kabineta za zgoraj navedeni razgovor pooblastila, ne da bi bilo to pooblastilo dano pisno ali da bi bilo drugače dokumentirano, in ker Komisija ni utemeljila, da je zadevno pooblastilo temeljilo na nujnih službenih razlogih, ugotovilo, da so bili s tem pooblastilom kršeni pogoji, določeni v sklepu o politiki enakosti.
Splošno sodišče je v zvezi s tem opozorilo, da je bila s sodno prakso na nasprotni strani široke diskrecijske pravice, ki je upravi priznana v okviru postopka zaposlovanja na prosto delovno mesto z zelo visokim razredom, priznana obveznost, da se ta pravica izvaja ob čim popolnejšem upoštevanju vseh upoštevnih predpisov, ki zajemajo morebitna postopkovna pravila, ki jih je zase določila uprava. Nespoštovanje takih pravil pomeni bistveno kršitev postopka, tako da mora sodišče Unije, če ugotovi, da zadevni akt ni bil pravilno sprejet, akt, pri katerem je taka kršitev podana, razglasiti za ničen, ne da bi bilo treba dokazati obstoj škode.
( 1 ) Sklep Komisije SEC(2004) 1352/2 z dne 26. oktobra 2004 o določitvi svoje politike v zvezi z osebjem višjega vodstva.
( 2 ) Sklep Komisije o politiki enakosti spolov, ki je vsebovan v zapisniku 2351. seje Komisije, ki je potekala 30. septembra 2020 v Bruslju (Belgija) (PV(2020) 2351 final z dne 11. novembra 2020).