—

izpodbijano sodbo razveljavi;

—

posledično, ugodi tožbi pritožnice;

—

Komisiji naloži plačilo vseh stroškov pritožbenega postopka in postopka na prvi stopnji.

1)

Splošno sodišče je napačno menilo, da očitki, ki se nanašajo na kršitev členov 2 in 9 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (PZDU) niso dopustni (točke od 33 do 36 sodbe).

2)

Splošno sodišče je napačno ugotovilo, da so pripravniki v okviru modre knjige ena od štirih kategorij osebja, ki dela za Komisijo (točka 78 sodbe).

3)

Diskriminacija na podlagi starosti je bila napačno opredeljena kot posredna, namesto neposredna (točka 56 sodbe)

4)

Napačna uporaba prava (točke 70, 71 in 75 sodbe) pri utemeljitvi posredne diskriminacije na podlagi pravnih določb, ki se uporabljajo za neposredno diskriminacijo.

5)

Neuporaba pravilnega „visokega“ dokaznega standarda, ki se zahteva za utemeljitev diskriminatorne obravnave na podlagi starosti (točke od 62 do 89 sodbe).

6)

Napačna uporaba prava pri določitvi legitimnih ciljev (točke od 62 do 64 in od 65 do 72 sodbe).

7)

Napačna razlaga in uporaba prava (točka 73) pri ugotovitvi, da so cilji v „javnem interesu“.

8)

Napačna uporaba prava pri ugotovitvi, da pripravniki v okviru modre knjige niso imeli prednosti, saj je bil razpis odprt tudi za druge kategorije osebja (točki 80 in 81 sodbe).

9)

Napačna ugotovitev, da je različno obravnavanje na podlagi starosti sorazmerno (točke od 84 do 89 sodbe).

10)

Splošno sodišče (točke od 91 do 96 sodbe) je napačno ugotovilo, da je GD za človeške vire in varnost prejel navodilo, da naloži zahtevo po „največ triletnih poklicnih izkušnjah“ kot izbirno merilo.

11)

Splošno sodišče ni obravnavalo razlike med vsebino informativne predstavitve – PERS(2018) 38/2, v kateri je bilo določeno „največ tri leta izkušenj […] pridobljenih v petih leti pred vložitvijo prijave“ in zahtevo, ki jo je naložil GD za človeške vire in varnost in v okviru katere je bilo določeno „največ tri leta poklicnih izkušenj“ na splošno.