1.

Ali se izvzetje za enote za sežiganje nevarnih odpadkov iz točke 5 Priloge I k Direktivi o trgovanju s pravicami do emisije (1) – v skladu s katero se vse enote, v katerih izgorevajo goriva, razen enot za sežiganje nevarnih odpadkov, vključijo v dovoljenje za emisije toplogrednih plinov – uporabi za vse enote, v katerih se sežigajo nevarni odpadki, ali pa mora obstajati kakšen opredelitveni dejavnik, da se izvzetje lahko uporabi? Če je takšen dejavnik potreben, ali je torej za uporabo izvzetja odločilen namen enote ali pa so lahko upoštevni tudi drugi dejavniki?

2.

Če je za presojo odločilen namen enote, ali se izvzetje vseeno uporabi za enoto, v kateri se sežigajo nevarni odpadki, vendar njen glavni namen ni sežig?

3.

Če se izvzetje uporabi samo za enoto, katere glavni namen je sežig nevarnih odpadkov, katera merila se uporabijo pri presoji namena?

4.

Če je pri presoji odločilno, ali se enoto šteje za sestavni del dejavnosti v napravi, za katero je v skladu z Direktivo potrebno dovoljenje – na primer, kot je določeno v razdelku 3.3.3 smernic Komisije –, katere zahteve se določijo za to, da se enota šteje za sestavni del naprave? Ali se na primer lahko zahteva, da brez enote proizvodnja ni mogoča ali ni dovoljena (glej smernice Komisije, stran 14, opomba 14), ali pa je lahko dovolj, da je enota tehnično povezana z napravo in sprejema nevarne odpadke le iz te naprave?