Pritožba, ki jo je 20. februarja 2023 vložila PNB Banka AS zoper sodbo Splošnega sodišča (deseti senat) z dne 7. decembra 2022 v zadevi T-230/20, PNB Banka/ECB

(Zadeva C-102/23 P)

(2023/C 155/50)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: PNB Banka AS (zastopnik: O. Behrends, Rechtsanwalt)

Drugi stranki v postopku: Evropska centralna banka (ECB), Republika Latvija

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano sodbo;

—	razglasi za ničen sklep ECB z dne 17. februarja 2020, ECB-SSM-220-LVPNB-1, WHD-2019-0016, s katerim je bilo pritožnici odvzeto dovoljenje za kreditne institucije;

—	ECB naloži plačilo stroškov pritožnice in stroškov tega pritožbenega postopka ter

—	če Sodišče ne bo moglo vsebinsko odločiti, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica navaja dva pritožbena razloga.

V okviru prvega pritožbenega razloga navaja, da je Splošno sodišče storilo napako glede načina, kako je obravnavalo vprašanje zastopanja pritožnice. Ta razlog je razdeljen na tri dele.

Prvič, Splošno sodišče je neupravičeno izključilo prvi del postopka odvzema dovoljenja iz obravnavanja, in sicer pripravo odločbe s strani pristojnega nacionalnega organa.

Drugič, Splošno sodišče je storilo napako v zvezi s sodbo z dne 5. novembra 2019, ECB in drugi/Trasta Komercbanka in drugi (C-663/17 P, C-665/17 P in C-669/17 P, EU:C:2019:923), ker je za to sodbo štelo, da je bil z njo spremenjen zakon, in ni ugotovilo, da mora ECB popraviti svojo prejšnjo neupoštevanje načel, navedenih v tej sodbi.

Tretjič, Splošno sodišče je storilo napako pri presoji ravnanja ECB, potem ko je ECB spremenila svoje stališče po izdaji sodbe z dne 5. novembra 2019, ECB in drugi/Trasta Komercbanka in drugi (C-663/17 P, C-665/17 P in C-669/17 P, EU:C:2019:923). ECB torej ni izvršila sodbe Sodišča v dobri veri.

V okviru drugega pritožbenega razloga trdi, da so v izpodbijani sodbi procesne napake, ker Splošno sodišče ni ustrezno obravnavalo vprašanja zastopanja pritožnice v okviru postopka pred Splošnim sodiščem.

Splošno sodišče je storilo napako z domnevanjem, da vprašanje glede celovitosti postopka pred Splošnim sodiščem ni težava, dokler bi se lahko zatrjevalo, da težave ne bi bilo, če bi Latvija, hipotetično, izpolnila svoje obveznosti. Zato je kršilo načelo, da pravno varstvo ne sme biti le teoretično in neuresničljivo, ter tako kršilo člen 47 Listine.