—

izpodbijano sodbo razveljavi;

—

dopis Komisije z dne 2. marca 2020, s katerim je namestnica generalnega direktorja generalnega direktorata Komisije za proračun od družbe Westfälische Drahtindustrie GmbH zahtevala, naj Komisiji plača 12 236 931,69 EUR, razglasi za ničen;

—

posledično ugotovi, da mora Komisija vračunati plačila, ki jih je družba Westfälische Drahtindustrie GmbH izvedla za Komisijo v obdobju od 29. junija 2011 do 16. junija 2015 v znesku 16 400 000 EUR, povečanem za zapadle kompenzacijske obresti v skupni višini 1 420 610 EUR, skupaj torej 17 820 610 EUR, na globo, ki jo je Splošno sodišče samostojno naložilo v zadevi Westfälische Drahtindustrie in drugi/Komisija (T-393/10, EU:T:2015:515) z učinkom od 15. julija 2015, in je ta globa tako s plačilom z dne 17. oktobra 2019 v višini 18 149 636,24 EUR že v celoti plačana; in

—

Komisiji naloži, naj družbi Westfälische Drahtindustrie GmbH plača znesek v višini 1 633 085,17 EUR, povečan za kompenzacijske obresti od 17. oktobra 2019, do celotnega vračila dolgovanega zneska;

—

podredno, razveljavi izpodbijano sodbo in Komisiji naloži, naj vsem trem pritožnicam plača odškodnino v višini 12 236 931,69 EUR v obliki pobota v znesku 12 236 931,36 EUR z zneskom, ki ga je uveljavljala Komisija zoper družbo Westfälische Drahtindustrie GmbH z dopisom z dne 2. marca 2020, in družbi Westfälische Drahtindustrie GmbH plača presežni znesek 1 633 085,17 EUR, povečan za kompenzacijske obresti od 17. oktobra 2019, do celotnega poplačila dolgovanega zneska;

—

podredno k predlogom v točkah od 1 do 3, zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje;

in v vsakem primeru

—

Komisiji naloži plačilo stroškov, nastalih v postopku na prvi stopnji in v pritožbenem postopku.

1.

Izpodbijana sodba je v nasprotju s pravom Unije in je protislovno obrazložena. Splošno sodišče je sicer prav tako priznalo temeljno spremembo in nadomestitev globe, ki jo je Komisija naložila pritožnicam leta 2010/2011. Ne glede na jasnost nasprotnega izreka in ugotovitev Splošnega sodišča v sodbi z dne 15. julija 2015, pa je v izpodbijani sodbi argumentiralo, da sta sklep Komisije, ki je bil protipravno sprejet leta 2010/2011, in nesorazmerna globa, ki je bila z njim naložena, ostala nespremenjena in identična.

2.

Splošno sodišče naj v izpodbijani sodbi ne bi upoštevalo pravnih posledic, ki izhajajo iz sodbe z dne 15. julija 2015. Splošno sodišče naj bi kršilo temeljno načelo, v skladu s katerim morajo organi Unije izvršiti dolžnost odprave posledic, ki se konkretizira z razglasitvijo sodbe.

3.

Splošno sodišče naj bi v izpodbijani sodbi kršilo temeljno postopkovno pravico pritožnice v obliki pravice do izjave. Zavrnilo naj bi številne tožbene razloge z isto utemeljitvijo, da pri globi, ki je bila spremenjena s sodbo z dne 15. julija 2015, ne gre za novo globo. Odločitev iz izpodbijane sodbe v zvezi s pravno naravo globe naj bi bila vprašljiva. Dalje naj med različnimi tožbenimi razlogi ne bi obstajala tako tesna povezava, ki bi upravičevala, da se jo izpodbije z enim samim pravnim argumentom. Ravno nasprotno, Splošno sodišče bi moralo vse tožbene razloge samostojno in skrbno preizkusiti. Pritožnice trdijo, da ni razvidno, da je Splošno sodišče zavrnitev vseh tožbenih razlogov v izpodbijani sodbi zadostno utemeljilo.