–

za Ministerio Fiscal C. García-Berro Montilla, fiscal,

–

za špansko vlado A. Gavela Llopis, agentka,

–

za madžarsko vlado Zs. Biró-Tóth in M. Z. Fehér, agenta,

–

za Evropsko komisijo J. Baquero Cruz in I. Zaloguin, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 54 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 2, str. 9), ki je bila podpisana 19. junija 1990 v Schengenu (Luksemburg) in je začela veljati 26. marca 1995 (v nadaljevanju: KISS), v povezavi s členom 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru kazenskega postopka, uvedenega proti osebi MSIG zaradi terorističnih kaznivih dejanj, ki obsegajo uničenje, poskuse umora in povzročitev telesnih poškodb.

3

Člen 54 KISS iz poglavja 3, naslovljenega „Uporaba načela ne bis in idem“, ki je pod naslovom III te konvencije, določa:

„Oseba, proti kateri je bil sodni postopek v eni pogodbenici pravnomočno končan, se za ista dejanja ne sme preganjati v drugi pogodbenici, pod pogojem, da je bila izrečena kazen tudi izvršena, da je v postopku izvrševanja ali je po zakonodaji pogodbenice, ki jo je izrekla, ni več mogoče izvršiti.“

4

Člen 14 Ley Orgánica 7/2014, sobre intercambio de información de antecedentes penales y consideración de resoluciones judiciales penales en la Unión Europea (sistemski zakon 7/2014 o izmenjavi informacij iz kazenskih evidenc in upoštevanju kazenskih sodb v Evropski uniji) z dne 12. novembra 2014 (BOE št. 275 z dne 13. novembra 2014, str. 93204) v različici, veljavni na dan vložitve predloga za sprejetje predhodne odločbe (v nadaljevanju: sistemski zakon 7/2014), določa:

„1.   Pravni učinki, povezani s prejšnjo pravnomočno obsodbo, izrečeno v drugi državi članici zoper isto osebo zaradi drugih dejanj, so v novem kazenskem postopku enakovredni tistim, ki bi izhajali iz te iste obsodbe, če bi bila izrečena v Španiji, če so izpolnjeni ti pogoji:

2.   Brez poseganja v določbe prejšnjega odstavka pravnomočne obsodbe, sprejete v drugih državah članicah, ne vplivajo na te akte in ne morejo povzročiti njihovega preklica ali ponovne preučitve:

3.   Kazenske evidence v osrednjem registru se štejejo za izbrisane, tudi če izhajajo iz obsodb, izrečenih v drugih državah, da bi jih v Španiji upoštevali sodniki in sodišča v skladu s špansko zakonodajo, razen če je država izreka obsodbe zagotovila predhodno obvestilo o njihovem izbrisu.“

5

Edina dodatna določba tega zakona določa:

„Pri uporabi tega zakona se v nobenem primeru ne upoštevajo obsodbe, ki jih je sodišče države članice Evropske unije izreklo pred 15. avgustom 2010.“

6

Potem ko je francoska policija 3. oktobra 2004 osebo MSIG aretirala, je bila ta 4. septembra 2019 predana španskim organom v okviru izvršitve evropskega naloga za prijetje, ki ga je izdal Juzgado Central de Instrucción no 2 de l’Audiencia Nacional (osrednje preiskovalno sodišče št. 2 pri nacionalnem visokem sodišču, Španija).

7

Audiencia Nacional (nacionalno visoko sodišče), ki je predložitveno sodišče, odloča v kazenskem postopku proti osebi MSIG kot storilcu terorističnega napada, izvedenega 21. julija 1997 v Oviedu (Španija). Oseba MSIG je obtožena storitve terorističnih kaznivih dejanj, ki obsegajo uničenje, poskus umora in povzročitev telesnih poškodb.

8

Predložitveno sodišče je dejansko stanje, na katerem temelji ta obdolžitev, opisalo tako:

„[Oseba MSIG] je bila med prebivanjem v Franciji in ne da bi to državo zapustila, in sicer od nedoločenega datuma pa do njenega prijetja oktobra 2004, kot vodja teroristične organizacije Euskadi Ta Askatasuna (ETA) oseba, zadolžena za posredovanje navodil, ki so jih določili najvišji organi te organizacije, in za določanje – v skladu s temi navodili – smernic za dejanja terorističnih celic, ki so delovale v Španiji, pri čemer jim je iz Francije pošiljala tako informacije – običajno na podlagi sporočil, ki so bila nameščena na vnaprej določenih krajih – kot tudi materialna sredstva (orožje, granate in eksplozive) za njihove teroristične akcije, običajno prek tretjih oseb, pri katerih je bilo orožje shranjeno. Na splošno so bili člani celic tisti, ki so v skladu s splošnimi navodili vodstva organizacije ETA konkretno odločali, katero teroristično dejanje bo izvedeno, ga podrobno načrtovali z uporabo materialnih sredstev in orožja, ki jim je bilo predano, po izvedbi dejanja pa so vodstvu teroristične organizacije poročali o rezultatu.

V konkretnem primeru, zaradi katerega je bil uveden kazenski pregon, sta se dva člana organizacije ETA – ki takrat policiji nista bila poznana in sta delovala v okviru ‚legalne‘ celice (‚KATU‘ ali ‚KATTU‘) […], verjetno pa so jima pomagali drugi nepoznani člani, ter ki sta delovala v skladu s splošnimi navodili, ki sta jih prejela za napade na policijske ali vojaške cilje – odločila za napad na policijsko postajo v mestu Oviedo, glavnem mestu Comunidad Autónoma de Asturias (avtonomna skupnost Asturija, Španija), tako da sta v ta namen z orožjem, ki sta ga prejela in shranila, sestavila doma izdelano avtomatsko napravo za izstreljevanje protioklepnih granat, ki sta jo 21. julija 1997 okoli 8. ure zjutraj namestila na določeni razdalji od policijske postaje, v bližini pa sta postavila tudi doma izdelano eksplozivno napravo s časovnim zamikom aktiviranja, da bi ta eksplodirala v trenutku, ko bi se domnevalo, da bo policija predvidoma pregledala konstrukcijo za izstreljevanje.

Sprožile so se le tri od načrtovanih granat, pri čemer nobena od njih ni dosegla cilja, saj so te granate eksplodirale naključno na različnih lokacijah v bližini predvidenega cilja in povzročile le materialno škodo ter – zaradi hrupa pri eksploziji – poškodbe sluha pri osebi, ki je bila v bližini. Mino presenečenja je policija odkrila med inšpekcijskim pregledom območja in ta eksploziv takoj onesposobila.“

9

Iz predložitvene odločbe je razvidno, da je po mnenju španskega državnega tožilca osebo MSIG treba šteti za dejanskega storilca zadevnih kaznivih dejanj, na eni strani, ker je bila v času dejanskega stanja odgovorna za „legalne celice“ organizacije ETA in, na drugi strani, ker je iz Francije za „legalno celico“„KATU“ ali „KATTU“ (v nadaljevanju: KATTU) dobavila različno orožje za izvedbo terorističnih napadov. Kazen, ki jo ta državni tožilec zahteva za zadevna dejanja, po navedbah tega sodišča znaša skupno 71 let zapora. Predložitveno sodišče pojasnjuje, da bi bilo treba za izvršitev te kazni ex lege uporabiti omejitev zapora na največ 30 let, in sicer v skladu z določbami kazenskega zakonika.

10

Vendar je bila oseba MSIG v Franciji v nenavzočnosti že obsojena zaradi „sodelovanja v hudodelski združbi za pripravo terorističnega dejanja“. V zvezi s tem predložitveno sodišče navaja štiri sodbe, izdane v Franciji, s katerimi je bila oseba MSIG obsojena (v nadaljevanju: francoske sodbe). Prve tri sodbe z dne 21. februarja 2000, 23. februarja 2000 in 13. februarja 2003 so se nanašale na različna obdobja med letoma 1996 in 1997, z vsako od njih pa je bila izrečena zaporna kazen 5 let. Četrta sodba z dne 17. decembra 2010 se je nanašala na obdobje, ki se je končalo 10. marca 2004 – pri čemer je izključeno obdobje, ki se je začelo med letom 1996 in končalo 31. decembra 1997 – in z njo je bila izrečena zaporna kazen 20 let.

11

Na podlagi odločbe z dne 13. februarja 2014 o določitvi enotne kazni, ki jo je izdalo Cour d’appel de Paris (višje sodišče v Parizu, Francija), so bile kazni, izrečene s francoskimi sodbami, združene v enotno kazen 20 let zapora, ki jo je oseba MSIG prestala v Franciji, preden je bila predana španskim organom.

12

Predložitveno sodišče poleg tega navaja, da je bila oseba MSIG po predaji španskim organom v Španiji preganjana in obsojena v okviru postopkov, ki so se nanašali na nekatera dejanja, ki jih je v celoti storila v Španiji kot članica organizacije ETA, preden se je preselila v Francijo, v drugih primerih pa na dejanja, vključno z dejanjem iz postopka v glavni stvari, v zvezi z njenim sodelovanjem s francoskega ozemlja kot vodja organizacije ETA pri terorističnih dejanjih, izvedenih v Španiji.

13

Predložitveno sodišče navaja, da je s sklepom z dne 20. februarja 2023 združilo kazni, ki so bile osebi MSIG naložene z osmimi pravnomočnimi sodbami, izdanimi v Španiji, in določilo omejitev 30 let zapora za vse pravnomočne obsodbe za namene njihove izvršitve v skladu s členom 76(1) kazenskega zakonika in členom 988 zakonika o kazenskem postopku, ker se šteje, da gre v skladu z zadnjenavedeno določbo v primeru zadevnih kršitev za povezana kazniva dejanja in je zoper njih mogoč pregon v okviru enega samega postopka.

14

Vendar predložitveno sodišče navaja, da na podlagi španskega prava ni mogoče določiti enotne kazni, ki izhaja iz obsodb, ki so jih izrekla francoska in španska sodišča, kljub temu, da med temi obsodbami v številnih primerih obstaja pravna povezava. Tako bi morala oseba MSIG po prestani 20‑letni zaporni kazni v Franciji prestati 30-letno zaporno kazen, kar pomeni skupno najmanj 50 let zaporne kazni, ne da bi bilo mogoče določiti zgornjo mejo kazni.

15

Predložitveno sodišče poudarja, da francoske sodbe s časovnega vidika zajemajo celotno dejavnost, ki jo je oseba MSIG opravljala iz Francije kot vodja organizacije ETA. Na podlagi teh sodb naj bi bile izrečene kazni v skupnem trajanju 35 let zapora, ki so bile na podlagi sodne odločbe o določitvi enotne kazni, ki jo je 13. februarja 2014 izdalo Cour d’appel de Paris (višje sodišče v Parizu), preoblikovane v enotno kazen 20 let zapora, ker so se navedene sodbe nanašale na isto kaznivo dejanje, ki je zajemalo dejanja, ki jih je zadevna oseba storila kot vodja „legalnih celic“, ki delujejo v Španiji, in ki so se nanašala tako na načrtovanje delovanja organizacije ETA kot tudi na zagotavljanje sredstev za izvedbo napadov. Oseba MSIG je tako v različnih obdobjih sodelovala pri pripravi terorističnih napadov, ki so bili izvedeni v Španiji.

16

Tako dejanja osebe MSIG, o katerih je bilo razsojeno v Franciji, kot tudi dejanja, ki se obravnavajo v tem postopku o glavni stvari, so bila v celoti izvedena iz Francije, ne da bi oseba MSIG kadar koli odpotovala v Španijo. Poleg tega so se dejanja, ki se preganjajo v Španiji, nanašala na to, da je navedena oseba kot vodja organizacije ETA organizirala delovanje „legalnih celic“, v tem primeru KATTU, katerih člani so se lahko samostojno odločali o ciljih, ki jih je treba doseči, pri čemer so uporabljali prejeti material in o rezultatih izvedenega napada naknadno poročali vodstvu organizacije ETA, zlasti o izidu izvedenih napadov ali neuspehih njihove izvedbe. Pregon osebe MSIG v Španiji se torej nanaša na isto dejavnost, kot je bila navedena v francoskih sodbah.

17

Francoski organi so preiskali in presodili vsa kazniva dejanja osebe MSIG kot vodilne članice organizacije ETA in se natančno seznanili z dejavnostmi osebe MSIG, povezanimi s terorističnimi dejanji organizacije ETA v Španiji in v Franciji, kar se odraža v francoskih sodbah.

18

Po mnenju predložitvenega sodišča ni dvoma o tem, da so bile vse informacije, ki so jih zbrali francoski preiskovalci, uporabljene v okviru postopka pregona, uvedenega zoper osebo MSIG. Francoski organi tako razpolagajo z obsežnimi informacijami o dejavnostih, ki jih je izvajala oseba MSIG, in bilo bi mogoče šteti, da so izdali sodne odločbe o vseh kaznivih dejanjih, ki jih je oseba MSIG storila v Franciji v zvezi s terorističnimi celicami organizacije ETA, delujočimi v Španiji, vključno s celico KATTU. Poleg tega so francoski organi celotno preiskovalno gradivo, ki se je nanašalo na organizacijo ETA in na podlagi katerega je bilo mogoče ugotoviti natančno vlogo osebe MSIG v tej organizaciji, posredovali španski policiji, da bi ta dopolnila preiskovalno delo, opravljeno v Španiji, ki se je nanašalo na dejstva, ki še niso bila razjasnjena.

19

Predložitveno sodišče meni, da se francoske sodbe nanašajo na vsa dejanja, ki jih je oseba MSIG storila iz Francije kot vodja organizacije ETA. Navaja, da je bilo v sodbi Tribunal de grande instance de Paris (okrožno sodišče v Parizu, Francija) z dne 13. februarja 2003 navedeno, da je „[o]bdolženka leta 1997 […] sodelovala v skupini, oblikovani ali ustanovljeni z namenom priprave terorističnih dejanj, v obravnavanem primeru v ETA-MILITAIRE“, in se sklicuje na dejanja, ki jih je obdolženka izvedla v obdobju, ko je bil izveden teroristični napad v Oviedu 21. julija 1997.

20

Poleg tega predložitveno sodišče navaja, da je v sodbi z dne 21. januarja 2021 menilo, da gre za „položaj bis in idem“, ob upoštevanju različnih obsodb, ki so jih francoska sodišča izrekla zoper osebo MSIG zaradi njene dejavnosti, ki jo je opravljala iz Francije kot vodja organizacije ETA, in njenega sodelovanja pri pripravi napadov, ki časovno ustrezajo dejanjem, ki so predmet postopkov pred njim. Vendar je bila ta sodba razveljavljena s sodbo Tribunal Supremo (vrhovno sodišče, Španija) z dne 21. marca 2023, s katero je bilo v bistvu ugotovljeno, da obsodba osebe MSIG v Franciji niti na splošno niti na nedoločen način ne zajema sodelovanja pri konkretnih terorističnih dejanjih, in s katero je bilo razsojeno, da „položaja bis in idem“ ni bilo, pri čemer je bilo v zvezi s tem pojasnjeno, da tisto, kar ni bilo predmet sodne obravnave, ne more veljati za presojeno. Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) je navedeno sodbo zaradi pomanjkljive obrazložitve razveljavilo in zadevo vrnilo predložitvenemu sodišču v ponovno odločanje. Čeprav je večina senata predložitvenega sodišča prepričana o obstoju „položaja bis in idem“, to sodišče navaja, da se Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) s to presojo ne strinja, zaradi česar se je predložitveno sodišče – glede na avtonomnost pojma „ne bis in idem“ – odločilo, da bo zadevo predložilo Sodišču.

21

Predložitveno sodišče v zvezi s tem opozarja, da načelo ne bis in idem, kot ga razlaga Sodišče, zahteva istovetnost dejanj, ki se razumejo kot celota konkretnih medsebojno neločljivo povezanih dejanj ali okoliščin, ne glede na pravno opredelitev teh dejanj ali pravno zavarovani interes. Vendar se predložitveno sodišče sprašuje, kako je treba razumeti pojem „dejanje“ za presojo načela ne bis in idem, zlasti glede na različne načine predstavitve „dejanj“ v sodbah, izdanih v državah članicah. Ta pojem bi se lahko nanašal zgolj na nastop dogodka, ki je ločen od pravne kvalifikacije tega dogodka, ali pa bi se zanj lahko štelo, da ima pravno vsebino in se ne nanaša na objektivno dejstvo, temveč na njegovo povezavo z eno od obstoječih kazenskih kvalifikacij ali na kvalificirano pravno dejstvo.

22

Predložitveno sodišče navaja, da so v obravnavanem primeru francoska in španska sodišča ista dejanja pravno opredelila različno. Francoska sodišča so se sklicevala na dejavnost osebe MSIG kot vodje teroristične organizacije za pripravo terorističnih dejanj z enim ali več dejanji, čeprav so sama teroristična dejanja dejansko izvršili drugi. Po drugi strani se oseba MSIG v Španiji šteje za neposrednega storilca zadevnega kaznivega dejanja, čeprav je bilo upoštevano dejstvo, da so samo teroristično dejanje dejansko izvršile tretje osebe. Po mnenju predložitvenega sodišča pa se postopki pred francoskimi in španskimi sodišči nanašajo na ista dejanja osebe MSIG.

23

Predložitveno sodišče navaja, da bi morala oseba MSIG v primeru, da ne bi šlo za istovetnost dejanj, temveč zgolj za njihovo sočasnost, zelo verjetno prestati 30‑letno zaporno kazen v Španiji po prestani 20-letni zaporni kazni v Franciji, kar bi pomenilo hudo nesorazmernost kazni, saj bi to med drugim privedlo do diskriminatornega obravnavanja osebe MSIG v primerjavi z osebami, ki so bile obsojene v eni sami državi članici.

24

V teh okoliščinah je Audiencia Nacional (nacionalno visoko sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

25

Predložitveno sodišče je z dopisom z dne 4. decembra 2024, ki je v sodno tajništvo Sodišča prispel 19. decembra 2024, Sodišče obvestilo, da je 8. novembra 2024 začel veljati nov sistemski zakon, s katerim so bili spremenjeni vsebinski vidiki sistemskega zakona 7/2014, ter da so bili njegovi dvomi glede združljivosti tega zadnjenavedenega zakona z določbami prava Unije, na katere se nanašajo drugo, tretje in četrto vprašanje za predhodno odločanje, odpravljeni. Ker predložitveno sodišče meni, da sta ti vprašanji postali brezpredmetni, je treba odločiti le o prvem vprašanju za predhodno odločanje.

26

Španska vlada dvomi o dopustnosti prvega vprašanja, ker naj predložitveno sodišče ne bi navedlo dejanskih elementov in razlogov, zaradi katerih se sprašuje o razlagi prava Unije, zaradi česar naj nanj ne bi bilo mogoče odgovoriti. Podredno ta vlada meni, da na podlagi dejanskih in pravnih elementov, ki jih je predložilo predložitveno sodišče, ni mogoče presoditi istovetnosti zadevnih dejanj. Tako naj v predložitveni odločbi ne bi bila navedena dejanja, upoštevana v okviru napada, storjenega v Oviedu 21. julija 1997, kar zadeva osebo MSIG, tako da naj bi bilo težko ugotoviti istovetnost teh dejanj in dejanj, na katera se nanašajo obsodbe, ki so jih zoper osebo MSIG izrekla francoska sodišča.

27

V skladu s členom 94(a) in (b) Poslovnika Sodišča mora predlog za sprejetje predhodne odločbe vsebovati „povzetek predmeta spora in upoštevnih dejstev, kakor jih je ugotovilo predložitveno sodišče, ali vsaj navedbo dejanskih okoliščin, na katerih vprašanja temeljijo“, ter „vsebino nacionalnih določb, ki bi se lahko uporabile v obravnavanem primeru, in po potrebi upoštevno nacionalno sodno prakso“. Poleg tega, kot določa člen 94(c) Poslovnika Sodišča, mora predlog za sprejetje predhodne odločbe vsebovati razloge, ki so predložitvenemu sodišču vzbudili dvom o razlagi […] nekaterih določb prava Unije, ter pojasnitev zveze, ki po mnenju predložitvenega sodišča obstaja med temi določbami in nacionalno zakonodajo, ki jo je treba uporabiti v sporu o glavni stvari.

28

V skladu s sodno prakso Sodišča namen informacij, vsebovanih v predložitvenih odločbah, ni le omogočiti Sodišču, da poda koristne odgovore, ampak tudi dati možnost vladam držav članic in drugim zainteresiranim strankam, da predložijo stališča v skladu s členom 23 Statuta Sodišča Evropske unije. Sodišče mora skrbeti za zaščito te možnosti, saj se na podlagi tega člena zainteresiranim strankam vročijo le predložitvene odločbe (sodba z dne 28. novembra 2023, Commune d’Ans, C‑148/22, EU:C:2021:924, točka 47 in navedena sodna praksa).

29

V obravnavanem primeru so v predlogu za sprejetje predhodne odločbe navedena tako dejanja, očitana osebi MSIG, ki so se zgodila v Španiji, kot tudi dejanja, o katerih je bilo razsojeno v Franciji, kot izhajajo iz francoskih sodb, pri čemer so pojasnjene informacije, s katerimi so razpolagali francoski organi. Poleg tega predložitveno sodišče pojasnjuje, iz katerih razlogov je postavilo prvo vprašanje, in navaja nacionalne določbe, ki bi se v obravnavani zadevi lahko uporabile.

30

V teh okoliščinah je prvo vprašanje dopustno.

31

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba pojem „ista dejanja“ v smislu člena 54 KISS v povezavi s členom 50 Listine razlagati tako, da zajema dejanja, ki se osebi očitajo v kazenskem postopku, uvedenem v eni državi članici zaradi terorističnih dejanj, kadar je bila ta oseba v zvezi z istimi dejanji že obsojena v drugi državi članici zaradi sodelovanja v terorističnem združenju za pripravo terorističnega dejanja.

32

Člen 54 KISS, ki je bila v pravo Unije vključena s Protokolom o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, ki je bil z Amsterdamsko pogodbo priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL 1997, C 340, str. 93), določa načelo ne bis in idem (sodba z dne 23. marca 2023, Generalstaatsanwaltschaft Bamberg (Izjema od načela ne bis in idem), C‑365/21, EU:C:2023:236, točka 46).

33

Ker to načelo izhaja iz skupnih ustavnih tradicij držav članic, je treba člen 54 KISS razlagati ob upoštevanju člena 50 Listine, katerega spoštovanje bistvene vsebine zagotavlja (sodbi z dne 28. oktobra 2022, Generalstaatsanwaltschaft München (Izročitev in ne bis in idem), C‑435/22 PPU, EU:C:2022:852, točka 65, in z dne 23. marca 2023, Generalstaatsanwaltschaft Bamberg (Izjema od načela ne bis in idem), C‑365/21, EU:C:2023:236, točka 32).

34

Iz besedila člena 54 KISS izhaja, da se nobena oseba v državi članici ne sme preganjati za ista dejanja, v zvezi s katerimi je bil zoper njo sodni postopek v drugi državi članici pravnomočno končan, pod pogojem, da je bila izrečena kazen tudi izvršena, da je v postopku izvrševanja ali da je po zakonodaji zadenjenavedene države ni več mogoče izvršiti.

35

Tako sta za uporabo načela ne bis in idem potrebna dva pogoja, in sicer, prvič, da obstaja prejšnja pravnomočna odločba (pogoj „bis“) in, drugič, da se prejšnja odločba in poznejši postopek pregona ali poznejše odločbe nanašajo na ista dejanja (pogoj „idem“) (sodbi z dne 12. oktobra 2023, INTER CONSULTING, C‑726/21, EU:C:2023:764, točka 45, in z dne 19. oktobra 2023, Központi Nyomozó Főügyészség, C‑147/22, EU:C:2023:790, točka 26).

36

Glede pogoja „idem“, ki ga je treba preučiti glede na sodno prakso, navedeno v točki 33 te sodbe, iz samega besedila člena 50 Listine izhaja, da je s tem členom prepovedan večkratni kazenski pregon ali kazensko sankcioniranje iste osebe za isto kaznivo dejanje (glej v tem smislu sodbi z dne 12. maja 2021, Bundesrepublik Deutschland (Interpolova rdeča mednarodna tiralica), C‑505/19, EU:C:2021:376, točka 78, in z dne 12. oktobra 2023, INTER CONSULTING, C‑726/21, EU:C:2023:764, točka 71).

37

V skladu z ustaljeno sodno prakso pogoj „idem“ zahteva, da je materialno dejansko stanje istovetno. Zato se načelo ne bis in idem ne uporablja, kadar zadevni dejanski stanji nista istovetni, temveč le podobni (sodba z dne 18. julija 2007, Kraaijenbrink, C‑367/05, EU:C:2007:444, točka 27; z dne 23. marca 2023, Generalstaatsanwaltschaft Bamberg (Izjema od načela ne bis in idem), C‑365/21, EU:C:2023:236, točka 37, in z dne 12. oktobra 2023, INTER CONSULTING, C‑726/21, EU:C:2023:764, točka 74).

38

Istovetnost materialnega dejanskega stanja se razume kot skupek konkretnih okoliščin, ki izhajajo iz dogodkov, ki so v bistvu isti, ker vključujejo istega storilca ter so med seboj časovno in prostorsko neločljivo povezani (glej v tem smislu sodbo z dne 18. julija 2007, Kraaijenbrink,C‑367/05, EU:C:2007:444, točki 26 in 27; z dne 28. oktobra 2022, Generalstaatsanwaltschaft München (Izročitev in ne bis in idem), C‑435/22 PPU, EU:C:2022:852, točka 128, in z dne 12. oktobra 2023, INTER CONSULTING, C‑726/21, EU:C:2023:764, točka 75).

39

V nasprotnem primeru, če materialna dejstva ne tvorijo take celote, zgolj okoliščina, da organ, ki odloča o drugem postopku, ugotovi, da je imel domnevni storilec teh dejanj isti naklep za storitev kaznivega dejanja, ne more zadostovati za zagotovitev obstoja celote konkretnih okoliščin, ki so med seboj neločljivo povezane, ki izhaja iz pojma „ista dejanja“ v smislu člena 54 KISS (sodbi z dne 18. julija 2007, Kraaijenbrink, C‑367/05, EU:C:2007:444, točki 29 in 30, in z dne 12. oktobra 2023, INTER CONSULTING, C‑726/21, EU:C:2023:764, točka 76).

40

Poleg tega iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se tako člen 54 KISS kot člen 50 Listine nanašata le na materialnost dejstev, ne glede na pravno opredelitev teh dejstev ali pravno zavarovanega interesa, saj se varstvo, podeljeno s temi določbami, ne sme razlikovati od ene države članice do druge (glej v tem smislu sodbe z dne 16. novembra 2010, Mantello, C‑261/09, EU:C:2010:683, točka 39; z dne 22. marca 2022, Nordzucker in drugi, C‑151/20, EU:C:2022:203, točka 39, in z dne 12. oktobra 2023, INTER CONSULTING, C‑726/21, EU:C:2023:764, točka 73 in navedena sodna praksa).

41

Iz tega sledi, da možnost različnih pravnih opredelitev istih dejanj v smislu člena 54 KISS v povezavi s členom 50 Listine v dveh različnih državah članicah ali celo uresničevanje različnih pravnih interesov v teh državah ne more biti ovira za uporabo načela ne bis in idem.

42

V obravnavanem primeru je predložitveno sodišče edino pristojno za odločanje o dejanskem stanju, in ne Sodišče, ki mora ugotoviti, ali je dejansko stanje, ki je predmet kazenskega postopka v glavni stvari, isto kot tisto, o katerem so francoska sodišča pravnomočno odločila. Sodišče pa lahko predložitvenemu sodišču v okviru presoje istovetnosti spornih dejanj poda elemente za razlago prava Unije (glej v tem smislu sodbi z dne 28. oktobra 2022, Generalstaatsanwaltschaft München (Izročitev in ne bis in idem), C‑435/22 PPU, EU:C:2022:852, točka 133, in z dne 12. oktobra 2023, INTER CONSULTING, C‑726/21, EU:C:2023:764, točka 79 in navedena sodna praksa).

43

V zvezi s tem je treba že na začetku pojasniti, da ob upoštevanju sodne prakse, navedene v točki 40 te sodbe, in če se ugotovi, da se kazenski postopek iz postopka v glavni stvari in francoske sodbe, na katere se sklicuje predložitveno sodišče, nanašajo na dejanja, ki so materialno istovetna, okoliščina, da se te sodbe nanašajo na druga kazniva dejanja od tistih iz postopka v glavni stvari, ni upoštevna za presojo pogoja „idem“ (glej v tem smislu sodbo z dne 25. januarja 2024, Parchetul de pe lângă Curtea de Apel Craiova, C‑58/22, EU:C:2024:70, točka 70).

44

V zvezi s tem namreč ni upoštevno vprašanje, ali so bili zakonski znaki zadevnih kaznivih dejanj v francoskih sodbah istovetni ali ne, temveč vprašanje, ali se dejanja, ki se zadevni osebi očitajo v okviru teh sodb in kazenskega postopka v glavni stvari, nanašajo na isto ravnanje. Kadar gre za isto ravnanje iste osebe, do katerega je prišlo v istem časovnem okviru, je treba preveriti, ali so dejanja, za katera je bila ta oseba najprej obsojena, in dejanja, na katera se nanaša poznejši kazenski postopek, istovetna ali v bistvu ista (ESČP, 19. december 2017, Ramda proti Franciji, CE:ECHR:2017:1219JUD007847711, točka 87 in navedena sodna praksa).

45

Tako mora predložitveno sodišče presoditi, ali so v obravnavanem primeru specifična dejanja, ki se očitajo osebi MSIG in na podlagi katerih je mogoče ugotoviti njeno kazensko odgovornost v Španiji, istovetna z dejanji, zaradi katerih so jo obsodila francoska kazenska sodišča.

46

V zvezi s tem je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da je oseba MSIG v Španiji obtožena terorističnih kaznivih dejanj, ki obsegajo uničenje, tri poskuse umora ter povzročitev telesnih poškodb, storjenih 21. julija 1997 v Oviedu s strani dveh članov celice KATTU. Po navedbah predložitvenega sodišča je ta oseba preganjana kot storilec teh kaznivih dejanj, ker je bila v času dejanskega stanja iz postopka v glavni stvari odgovorna za „legalne celice“ organizacije ETA in za dobavo različnega orožja celici KATTU za izvedbo terorističnih napadov.

47

V skladu z navedbami predložitvenega sodišča je bila oseba MSIG v času dejanskega stanja iz postopka v glavni stvari zadolžena za posredovanje navodil, ki so jih določili najvišji organi organizacije ETA, in za določanje – v skladu s temi navodili – smernic za dejanja terorističnih celic, ki so delovale v Španiji. Oseba MSIG je delovala izključno s francoskega ozemlja.

48

Kot izhaja iz teh navedb, sta dva člana celice KATTU, ki sta 21. julija 1997 izvedla napad v Oviedu, delovala v skladu s splošnimi navodili, ki sta jih prejela, in se samostojno odločila za napad na policijsko postajo v Oviedu.

49

Predložitveno sodišče tudi trdi, da francoske sodbe ne vsebujejo nobenega sklicevanja na napad iz postopka v glavni stvari in da se sklicujejo le na dejanja, ki jih je oseba MSIG storila na francoskem ozemlju. Zato se zdi, da dejanja, ki so očitana osebi MSIG v okviru postopka v glavni stvari, na prvi pogled niso ista kot dejanja, ki so bila predmet francoskih sodb.

50

Vendar predložitveno sodišče pojasnjuje, da se te sodbe časovno in vsebinsko nanašajo na vsa dejanja, ki jih je oseba MSIG izvedla v Franciji kot vodja „legalnih celic“, ki delujejo v Španiji, kar vključuje tako načrtovanje delovanja organizacije ETA kot tudi zagotavljanje sredstev za izvedbo napadov.

51

Glede na pojasnila predložitvenega sodišča je razvidno, da so dejanja, ki se konkretno očitajo osebi MSIG v okviru postopka v glavni stvari in na podlagi katerih je mogoče ugotoviti njeno kazensko odgovornost za zadevni napad, v bistvu ta, da je s francoskega ozemlja terorističnim celicam, ki delujejo v Španiji, dajala splošna navodila za ravnanje in tem celicam dobavljala materialna sredstva za izvedbo dejanj, za katera so se pripadniki teh celic odločili, da jih bodo izvedli, in jih podrobno načrtovali samostojno. V zvezi s tem se glede na pojasnila predložitvenega sodišča zdi, da se osebi MSIG ne očita noben drug specifičen dejanski element v zvezi z napadom v Oviedu in da so francoska sodišča na podlagi istih dejanj ugotovila kazensko odgovornost osebe MSIG za njena dejanja, ki jih je izvedla v Franciji.

52

Dodati je treba, da bo moralo predložitveno sodišče pri presoji istovetnosti zadevnih dejanj upoštevati ne le dejanja, navedena v izreku pravnomočnih sodb, izrečenih v Franciji, in v izreku obtožnih aktov, ki so jih sestavili pristojni francoski organi, temveč tudi dejanja, navedena v obrazložitvi teh sodb, in dejanja, na katera se je nanašal preiskovalni postopek, vendar niso bila navedena v obtožnem aktu, ter vse upoštevne informacije glede materialnih dejstev, na katera se je nanašal prejšnji kazenski postopek ali postopki, ki so se začeli v Franciji in končali s pravnomočno odločbo (glej v tem smislu sodbo z dne 12. oktobra 2023, INTER CONSULTING, C‑726/21, EU:C:2023:764, točka 85).

53

V zvezi s tem je treba spomniti, da člen 57(1) KISS določa, da če država članica obtoži osebo kaznivega dejanja in pristojni organi te države utemeljeno domnevajo, da se obtožba nanaša na ista dejanja, za katera je bil sodni postopek že pravnomočno končan v drugi pogodbenici, ti organi, če menijo, da je to potrebno, zahtevajo ustrezne informacije od pristojnih organov države članice, na ozemlju katere je bila sodba že izrečena. Mehanizem sodelovanja, uveden s to določbo, organom druge države članice, pristojnim za kazenski pregon zoper isto osebo, omogoča, da zaradi razjasnitve, na primer, natančne narave odločbe, ki je bila izdana na ozemlju prve države članice, ali natančnih dejanj, ki so predmet te odločbe, od organov te prve države zahtevajo ustrezne pravne informacije (sodba z dne 12. oktobra 2023, INTER CONSULTING, C‑726/21, EU:C:2023:764, točki 50 in 51).

54

Glede na vse zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 54 KISS v povezavi s členom 50 Listine razlagati tako, da pojem „ista dejanja“ zajema dejanja, ki se osebi očitajo v kazenskem postopku, uvedenem v eni državi članici zaradi terorističnih dejanj, kadar je bila ta oseba v zvezi z istimi dejanji že obsojena v drugi državi članici zaradi dejanj sodelovanja v terorističnem združenju za pripravo terorističnega dejanja.

55

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Člen 54 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, ki je bila podpisana v Schengenu 19. junija 1990 in je začela veljati 26. marca 1995, v povezavi s členom 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah

je treba razlagati tako, da

pojem „ista dejanja“ zajema dejanja, ki se osebi očitajo v kazenskem postopku, uvedenem v eni državi članici zaradi terorističnih dejanj, kadar je bila ta oseba v zvezi z istimi dejanji že obsojena v drugi državi članici zaradi dejanj sodelovanja v terorističnem združenju za pripravo terorističnega dejanja.