–

za Corner and Border S.A. A. P. Braga in M. Moreira, advogados,

–

za portugalsko vlado P. Barros da Costa, H. Magno in A. Rodrigues, agentke,

–

za Evropsko komisijo P. Caro de Sousa, A. Ferrand in W. Roels, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 5(2)(b) in člena 6(1)(d) Direktive Sveta 2008/7/ES z dne 12. februarja 2008 o posrednih davkih na zbiranje kapitala (UL 2008, L 46, str. 11).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Corner and Border S. A. in Autoridade Tributária e Aduaneira (davčni in carinski organ, Portugalska) glede naložitve kolkovine na jamstva, sklenjena za pravilno izpolnitev obligacijskega posojila.

3

V uvodnih izjavah 2, 3 in 9 Direktive 2008/7 je navedeno:

[…]

4

Člen 2 te direktive, naslovljen „Kapitalska družba“, v odstavku 1(a) določa:

„Za namene te direktive ‚kapitalska družba‘ pomeni:

5

Točki 16 in 22 Priloge I k navedeni direktivi napotujeta med drugim na družbo z omejeno odgovornostjo luksemburškega prava in delniško družbo (sociedade anónima) portugalskega prava.

6

Člen 3 iste direktive, naslovljen „Vložki kapitala“, določa:

„Za namene te direktive in ob upoštevanju člena 4 za naslednje transakcije velja, da so ‚vložki kapitala‘:

[…]

7

Člen 5 Direktive 2008/7, naslovljen „Transakcije, ki niso posredno obdavčene“, določa:

„1.   Države članice kapitalskih družb ne zavežejo nobeni obliki posrednega davka v zvezi z:

[…]

2.   Države članice ne zavežejo nobeni obliki posrednega davka:

8

Člen 6 te direktive, naslovljen „Dajatve in davek na dodano vrednost“, določa:

„1.   Ne glede na člen 5 lahko države članice obračunajo naslednje dajatve in davke:

[…]

[…].“

9

Člen 7(1) navedene direktive določa:

„Ne glede na člen 5(1)(a) lahko država članica, ki je 1. januarja 2006 kapitalskim družbam obračunavala dajatev na vložke kapitala, v nadaljnjem besedilu ‚dajatev na kapital‘, s tem nadaljuje, pod pogojem, da izpolnjuje zahteve iz členov 8 do 14.“

10

Člen 1, točka 1, Código do Imposto do Selo (zakonik o kolkovinah) določa:

„Kolkovina se obračuna za vse akte, pogodbe, listine, vrednostne papirje, pisanja in druga dejstva ali pravne položaje, določene v Tabela Geral do Imposto do Selo [(splošna tarifa za kolkovino)], vključno z brezplačnimi prenosi premoženja.“

11

Splošna tarifa za kolkovino vsebuje rubriko 10 v zvezi z jamstvi za obveznosti, v kateri je navedeno:

„Jamstva za obveznosti, ne glede na njihovo naravo ali obliko, zlasti poroštva, kavcije, samostojne bančne garancije, varščine, hipoteke, zastavne pravice in poroštvena zavarovanja, razen če so v bistvu akcesorna k pogodbam, ki so že predmet obdavčitve po tej tarifi, in nastanejo istočasno z zavarovano obveznostjo, čeprav v okviru ločenega instrumenta ali vrednostnega papirja, za njeno ustrezno vrednost, glede na trajanje, pri čemer se vsako podaljšanje veljavnosti pogodbe šteje za novo transakcijo:

[…]

10.3 Jamstva, ki niso časovno omejena ali katerih trajanje je pet let ali več: 0,6 %.“

12

Corner and Border je delniška družba portugalskega prava, ki je v stoodstotni lasti družbe Onex Renewables Sàrl (v nadaljevanju: Onex), družbe z omejeno odgovornostjo luksemburškega prava. Družba Onex je 21. julija 2021 od družbe EDP Renewables SGPS S.A., delniške družbe portugalskega prava, kupila celoten kapital družb Éolica Do Sincelo S.A. (v nadaljevanju: ES) in Éolica da Linha S.A. (v nadaljevanju: EL), dveh drugih delniških družb portugalskega prava. Družba Onex je 29. julija 2021 na družbo Corner and Border prenesla svoj pogodbeni položaj v pogodbi o nakupu delnic teh dveh družb.

13

Družba Corner and Border je 27. januarja 2022 sklenila pogodbo o financiranju (v nadaljevanju: pogodba o financiranju), v skladu s katero je izdala obligacijsko posojilo z imenskimi obveznicami v skupnem znesku 348.900.000 EUR, ki jih je v celoti vpisala banka Banco Santander Totta S.A. (v nadaljevanju: obligacijsko posojilo). Ta pogodba o financiranju je bila sklenjena zaradi financiranja plačila nakupa delnic družb ES in EL ter refinanciranja obstoječega dolga teh družb. V skladu s pogodbo o financiranju je družba Corner and Border lahko prenesla pogodbeni položaj vpisnika, ki ga je prevzela banka Banco Santander Totta, s plačilom pogodbenih kazni ali provizij.

14

Družbe Onex, Corner and Border, ES in EL so kot jamstvo za pravilno izpolnitev pogodbe o financiranju zagotovile nekatera stvarna in osebna jamstva. Ta jamstva so bila zagotovljena na podlagi sporazuma, sklenjenega med temi družbami kot poroki in banko Banco Santander Totta kot upravičenko in agentom za jamstva (v nadaljevanju: sporazum o odobritvi jamstev).

15

Družba Onex je v okviru sporazuma o odobritvi jamstev zagotovila vrsto jamstev v obliki, prvič, zastavne pravice na delnicah družbe Corner and Border in na terjatvah družbe Onex iz naslova posojil delničarjev, ki jih je sklenila družba Corner and Border, in drugič, obljube zastavne pravice na delnicah družbe Corner and Border, ki bi bile lahko izdane v prihodnosti, ter na prihodnje terjatve družbe Onex iz naslova posojil delničarjev, ki jih je sklenila družba Corner and Border.

16

Družba Corner and Border je na podlagi tega sporazuma zagotovila tudi vrsto jamstev, in sicer v treh oblikah. Gre za, prvič, zastavne pravice na delnicah družb ES in EL, na terjatvah družbe Corner and Border iz naslova, med drugim, posojil delničarjev, ki sta jih sklenili ti družbi, in na stanju na bančnih računih družbe Corner and Border, drugič, obljube zastavne pravice na delnicah družb ES in EL, ki bi bile lahko izdane v prihodnosti, na prihodnje terjatve družbe Corner and Border do teh družb in na stanje prihodnjih bančnih računov družbe Corner and Border ter, nazadnje in tretjič, odstop terjatev.

17

Družbi ES in EL sta na podlagi navedenega sporazuma tudi zagotovili vrsto jamstev in obljub jamstev v obliki, prvič, zastavne pravice na stanju njunih obstoječih bančnih računov in na terjatvah, ki jih imata, drugič, obljub zastavne pravice na stanju njunih prihodnjih bančnih računov, in tretjič, odstopa terjatev.

18

Predložitveno sodišče pojasnjuje, da je bila odobritev teh jamstev nujna in bistvena za sklenitev pogodbe o financiranju in za izdajo obligacijskega posojila.

19

Notar, ki je sestavil in overil pogodbo o financiranju in sporazum o odobritvi jamstev, je 27. januarja 2022 v skladu s točko 10.3 splošne tarife za kolkovino odmeril kolkovino po 0,6‑odstotni stopnji od zneska 348.900.000 EUR, zaradi česar je davčna obveznost znašala 2.093.400 EUR.

20

Družba Corner and Border je zoper odmero kolkovine na odobrena jamstva vložila upravno pritožbo. Ker je bila ta pritožba zavrnjena, je družba Corner and Border vložila zahtevo za arbitražo pri Tribunal Arbitral Tributário (Centro de Arbitragem Administrativa – CAAD) (arbitražno sodišče za davčne zadeve (center za upravno arbitražo – CAAD), Portugalska), ki je predložitveno sodišče.

21

Družba Corner and Border v utemeljitev zahteve trdi, med drugim, da dejanje obdavčitve iz naslova kolkovine krši člen 5(2)(b) Direktive 2008/7, ker so bila jamstva, ki so bila predmet te obdavčitve, bistvena za sklenitev obligacijskega posojila, tako da zadevna obdavčitev privede do bremenitve celotne transakcije zbiranja kapitala iz postopka v glavni stvari. Poleg tega naj bi se izjema, določena v členu 6(1)(d) te direktive, nanašala samo na jamstva, ki bremenijo nepremičnine.

22

Predložitveno sodišče dvomi glede vprašanja, ali je treba za ustanovitev jamstva v okviru izvedbe transakcij zbiranja kapitala šteti, da je sestavni del teh transakcij ali pa s tem povezana formalnost, in ali prepoved posredne obdavčitve navedenih transakcij, določene v členu 5(2)(b) Direktive 2008/7, zato zajema ta jamstva. Predložitveno sodišče se sprašuje tudi o tem, ali so navedena jamstva zajeta s pojmom „druge pravice na zemljišču ali drugem premoženju“ v smislu člena 6(1)(d) te direktive.

23

V teh okoliščinah je Tribunal Arbitral Tributário (Centro de Arbitragem Administrativa – CAAD) (arbitražno sodišče za davčne zadeve (center za upravno arbitražo – CAAD)) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

24

Predložitveno sodišče s štirimi vprašanji, ki jih je treba preučiti skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člena 5(2)(b) in člena 6(1)(d) Direktive 2008/7 razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki določa naložitev kolkovine na jamstva, odobrena v obliki zastavnih pravic na delnicah, stanjih na bančnih računih ali terjatvah, ki izhajajo iz posojil delničarjev, ter v obliki odstopov terjatev, za pravilno izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz obligacijskega posojila, ki ga je izdala kapitalska družba.

25

Uvodoma je treba ugotoviti, da sta družba Onex, prvotni pridobitelj delnic, katerih nakup je bil financiran z izdajo obligacijskega posojila, in družba Corner and Border, izdajateljica obveznic iz postopka v glavni stvari, kot družba z omejeno odgovornostjo oziroma delniška družba „kapitalski družbi“ v smislu člena 2(1)(a) Direktive 2008/7 v povezavi s točkama 16 in 22 iz Priloge I k tej direktivi. Zato spadata na področje uporabe te direktive.

26

Kot je navedeno v uvodni izjavi 9 navedene direktive, je njen cilj izključiti vsako posredno obdavčitev na zbiranje kapitala, razen dajatve na kapital, na katere je mogoče obračunati dajatev pod pogoji, določenimi v členu 7(1) iste direktive. Iz iste uvodne izjave izhaja, da se zlasti na vrednostne papirje ne sme obračunavati kolkovina, ne glede na izvor teh vrednostnih papirjev in ne glede na to, ali pomenijo lastni kapital družbe ali tuji kapital.

27

V tem okviru člen 5/2)(b) Direktive 2008/7 prepoveduje posredno obdavčitev – ne glede na obliko – posojil, vključno z državnimi obveznicami, najetih z izdajo zadolžnic ali drugih prenosljivih vrednostnih papirjev, ne glede na to, kdo jih je izdal, ali katerih koli formalnosti, povezanih z njimi, ali oblikovanja, izdaje, uvrstitve v kotacijo na borzi, uvrstitve na trg ali trgovanja s temi zadolžnicami ali drugimi prenosljivimi vrednostnimi papirji.

28

V zvezi s tem je treba, kar zadeva, prvič, pojem „formalnosti“, povezane s posojilom v obliki izdaje obveznic, ki jih je treba izvzeti iz kakršnega koli posrednega obdavčenja, navesti, da se ta pojem nanaša na morebitna dejanja, ki jih je kapitalska družba po nacionalni zakonodaji dolžna izvesti za ustanovitev takega posojila ter za oblikovanje, izdajo, sprejem v trgovanje na borzi, dajanje v obtok ali trgovanje z zadevnimi prenosljivimi vrednostnimi papirji (glej v tem smislu sklep z dne 19. julija 2023, EDP (Obdavčitev trgovanja z vrednostnimi papirji), C‑416/22, EU:C:2023:604, točka 28 in navedena sodna praksa).

29

Kar zadeva, natančneje, jamstva, kakršna so ta iz postopka v glavni stvari, je treba ugotoviti, na eni strani, da v skladu z navedbami predložitvenega sodišča portugalsko pravo za sklenitev obligacijskega posojila ne zahteva zagotovitve takih jamstev, in, na drugi strani, da so ta vezana na vsebino transakcije zbiranja kapitala. Iz tega sledi, da tudi če posojilodajalec za odobritev jamstev postavi pogoj, da bi vpisal obligacijsko posojilo, kar je položaj, ki ga navaja predložitveno sodišče, ta odobritev ne spada v „formalnosti“ iz člena 5(2)(b) Direktive 2008/7.

30

Kar zadeva, drugič, prepoved obdavčitve transakcij zbiranja kapitala, je treba navesti, da je treba glede na cilj, ki mu sledi Direktiva 2008/7, člen 5 te direktive razlagati široko, da bi se izognilo temu, da ta prepoved izgubi polni učinek. Tako se prepoved obdavčenja teh transakcij uporablja tudi za transakcije, ki niso izrecno zajete s to prepovedjo, če se s takim obdavčenjem povzroči, da se obdavči transakcija, ki je sestavni del celotne transakcije zbiranja kapitala (sodba z dne 22. decembra 2022, IM Gestão de Ativos in drugi, C‑656/21, EU:C:2022:1024, točka 28 ter navedena sodna praksa).

31

Iz sodne prakse Sodišča je razvidno tudi, da je izdaja prenosljivih vrednostnih papirjev smiselna šele takrat, ko ti vrednostni papirji pridobijo investitorje, zato davek na prvo pridobitev novoizdanega vrednostnega papirja dejansko bremeni sámo izdajo tega vrednostnega papirja, ker je ta sestavni del celotne transakcije zbiranja kapitala. Za ohranitev polnega učinka člena 5(2)(b) Direktive 2008/7 se torej zahteva, da „izdaja“ v smislu te določbe vključuje prvo pridobitev vrednostnih papirjev, ki se izvede v okviru njihove izdaje (sodba z dne 22. decembra 2022, IM Gestão de Ativos in drugi, C‑656/21, EU:C:2022:1024, točka 29 ter navedena sodna praksa).

32

Glede na to, da se jamstva zagotovijo za pravilno izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz obligacijskega posojila, so podobno iz tega razloga tesno povezane z izdajo navedenega posojila v smislu člena 5(2)(b) Direktive 2008/7, čeprav jih je treba šteti za sestavni del celotne transakcije zbiranja kapitala, in sicer neodvisno od tega, ali se zagotovijo ob izpolnjevanju zakonske obveznosti ali prostovoljno (glej v tem smislu sodbo z dne 22. decembra 2022, IM Gestão de Ativos in drugi, C‑656/21, EU:C:2022:1024, točki 31 in 35). V teh okoliščinah možnost, ki jo ima posojilojemalec, da v poznejši fazi nadomesti drugega posojilodajalca na položaj prvotnega posojilodajalca, kar je položaj, ki ga navaja predložitveno sodišče, ne vpliva na povezavo med temi jamstvi in obligacijskim posojilom in zato ni upoštevna.

33

Iz tega sledi, da bi morala za odobritev navedenih jamstev načeloma veljati prepoved posredne obdavčitve zbiranja kapitala v smislu člena 5 Direktive 2008/7.

34

Vendar člen 6(1)(d) Direktive 2008/7 določa, da lahko države članice ne glede na prepovedi obdavčitve, določene v členu 5 te direktive, pobirajo dajatve „na ustanovitev, vpis ali izbris hipotek ali drugih pravic na zemljišču ali drugem premoženju“.

35

Ker Direktiva 2008/7 ne opredeljuje izraza „druge pravice na zemljišču ali drugem premoženju“ in ne napotuje izrecno na pravo držav članic, iz zahtev po enotni uporabi prava Unije in iz načela enakosti izhaja, da je treba pomen in obseg izrazov določbe prava Unije običajno razlagati avtonomno in enotno v celotni Evropski uniji, pri čemer je treba upoštevati besedilo te določbe, kontekst, v katerega je umeščena, in cilje, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je (sodba z dne 20. marca 2025, Lindenbaumer, C‑61/24, EU:C:2025:197, točka 38 in navedena sodna praksa).

36

V zvezi s tem je treba ugotoviti, na prvem mestu, da je v veliki večini jezikovnih različic člena 6(1)(d) Direktive 2008/7 uporabljen izraz „hipoteke ali druge pravice na zemljišču ali drugem premoženju“. Če je torej zakonodajalec uporabil različne izraze za opis instrumentov, s katerimi se ustvarjajo prednostne pravice na premoženju osebe, ni treba a priori šteti, da se ti izrazi nanašajo samo na eno vrsto teh pravic, to je na nepremičninske pravice.

37

Na drugem mestu, opozoriti je treba, da člen 6(1) Direktive 2008/7 določa dajatve in davke, ki jih države članice lahko poberejo „[n]e glede na člen 5“ te direktive. Da bi se tako zlasti glede sklenitve obligacijskega posojila ugotovil smisel in obseg pojma „druge pravice na zemljišču ali drugem premoženju“ iz člena 6(1)(d) te direktive, je treba kot elemente konteksta upoštevati značilnosti prepovedi, določene v členu 5(2)(b) navedene direktive.

38

Natančneje, zadnjenavedena določba državam članicam ne prepoveduje, da posredno obdavčijo vsako posojilo, ki ga najame kapitalska družba, ampak le tista, „najeta z izdajo zadolžnic ali drugih prenosljivih vrednostnih papirjev“, to je – kot je navedeno v uvodni izjavi 9 te direktive – v obliki vrednostnih papirjev, ki pomenijo tuji kapital.

39

Vendar tako kot transakcije zbiranja kapitala, ki bi pomenile izdajo lastnega kapitala družbe, ki jih zajema člen 5(2)(a) Direktive 2008/7, so transakcije zbiranja kapitala v obliki obligacijskih posojil, ki so izvzeta iz vsakršne posredne obdavčitve v skladu s členom 5(2)(b) te direktive, take, da lahko spodbudijo posojilodajalca, da za presojo zanesljivosti obljube nekega donosa na svojo naložbo da prednost prihodnji zmogljivosti izdajatelja pred premoženjem tega izdajatelja kot jamstvo za vračilo.

40

Ta analiza je potrjena s členom 3(i) in (j) Direktive 2008/7 v povezavi s členom 5(1)(a) te direktive. Iz teh določb izhaja, da so vložki kapitala v obliki posojila izvzeti iz vsakršne oblike posredne obdavčitve, le če je posojilodajalec upravičen do udeležbe v dobičku družbe ali imajo taka posojila enako vlogo kot povečanje kapitala družbe.

41

Ti pogoji poleg tega odražajo, na tretjem mestu, cilj Direktive 2008/7, ki – kot izhaja iz uvodnih izjav 2 in 3 – v največji možni meri odpraviti diskriminacijo, dvojno obdavčenje in neskladja, ki lahko izkrivljajo pogoje konkurence ali so v nasprotju s prostim pretokom kapitala, ki so lahko posledica posrednih obdavčitev zlasti na zbiranje kapitala in ne posrednih obdavčitev na vsako obliko posojila, odobrenega kapitalski družbi.

42

Čeprav je res, da zakonodajalec Unije s sprejetjem Direktive 2008/7 ni z ničemer vplival na možnost pogodbenih strank, da ustvarijo prednostne pravice na premičninah ali nepremičninah kot jamstvo za vračilo posojila, ki spada v določbe navedene direktive, ostaja dejstvo, da je člen 6(1)(d) te direktive ohranil davčno pristojnost držav članic, kar zadeva pogodbene instrumente, ki jih sestavljajo hipoteke in druge pravice na zemljišču ali drugem premoženju, ustanovljene v okviru transakcije zbiranja tujega kapitala.

43

Kot je bilo namreč opozorjeno v točki 37 te sodbe, je področje uporabe člena 6(1)(d) Direktive 2008/7, ki se uporablja „ne glede na“ prepovedi obdavčitve, določene v členu 5 te direktive, tesno povezano s področjem uporabe člena 5(2)(b) te direktive in kaže na to, da zakonodajalec Unije ni imel namena iz davčne pristojnosti držav članic izključiti kategorijo pravic – na nepremičninah ali na premičninah – katerih namen je zagotavljanje vračila obligacijskega posojila. V teh okoliščinah – kot je v bistvu navedel generalni pravobranilec v točki 50 sklepnih predlogov – izraz „hipoteke in druge pravice na zemljišču ali drugem premoženju“ iz tega člena 6(1)(d) zajema vse pogodbene instrumente, ki so sestavni del transakcije zbiranja tujega kapitala in ki imetniku terjatve omogočajo, da prejme privilegirano ali prednostno plačilo te terjatve, če dolžnik ne izpolni svojih obveznosti.

44

Predložitveno sodišče mora glede na preudarke, navedene v točki 43 te sodbe, preučiti, ali je zastavne pravice, obljube zastavnih pravic in odstop terjatev iz postopka v glavni stvari – ker ne pomenijo hipotek – mogoče opredeliti kot „druge pravice na zemljišču ali drugem premoženju“ v smislu navedenega člena 6(1)(d).

45

Iz vseh zgornjih preudarkov izhaja, da je treba člen 5(2)(b) in člen 6(1)(d) Direktive 2008/7 razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki določa naložitev kolkovine na jamstva, odobrena v obliki zastavnih pravic na delnicah, stanjih na bančnih računih ali terjatvah, ki izhajajo iz posojil delničarjev, ter v obliki odstopov terjatev, za pravilno izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz obligacijskega posojila, ki ga je izdala kapitalska družba, le če ta jamstva, čeprav so sestavni del takega obligacijskega posojila, pomenijo druge pravice na zemljišču ali drugem premoženju v smislu tega člena 6(1)(d), ker imetniku terjatve omogočajo, da prejme privilegirano ali prednostno plačilo te terjatve, če dolžnik ne izpolni svojih obveznosti.

46

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:

Člen 5(2)(b) in člen 6(1)(d) Direktive Sveta 2008/7/ES z dne 12. februarja 2008 o posrednih davkih na zbiranje kapitala

je treba razlagati tako, da

ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki določa naložitev kolkovine na jamstva, odobrena v obliki zastavnih pravic na delnicah, stanjih na bančnih računih ali terjatvah, ki izhajajo iz posojil delničarjev, ter v obliki odstopov terjatev, za pravilno izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz obligacijskega posojila, ki ga je izdala kapitalska družba, le če ta jamstva, čeprav so sestavni del takega obligacijskega posojila, pomenijo druge pravice na zemljišču ali drugem premoženju v smislu tega člena 6(1)(d), ker imetniku terjatve omogočajo, da prejme privilegirano ali prednostno plačilo te terjatve, če dolžnik ne izpolni svojih obveznosti.