Zadeva C‑430/23

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sofiyski gradski sad)

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 16. januarja 2025

„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Direktiva (EU) 2016/343 – Pravica biti navzoč na svojem sojenju – Člen 8(2) – Sojenje v nenavzočnosti, ki pripelje do obsodilne ali oprostilne odločbe – Pogoji – Člen 8(4) – Obveznost obvestitve osebe, ki ji je bilo sojeno v nenavzočnosti, o razpoložljivih pravnih sredstvih – Člen 9 – Pravica do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva, ki omogoča novo vsebinsko presojo zadeve in lahko privede do spremembe prvotne odločbe – Člen 10(1) – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva – Nacionalna ureditev, ki priznanje pravice do novega sojenja pogojuje z vložitvijo predloga za obnovo kazenskega postopka pri sodnem organu, pri katerem se mora oseba, ki ji je bilo sojeno v nenavzočnosti, zglasiti“

Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Krepitev nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in pravice biti navzoč na svojem sojenju v kazenskem postopku – Direktiva 2016/343 – Pravica biti navzoč na svojem sojenju – Postopek v nenavzočnosti – Pravica do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva – Nacionalna ureditev, ki priznanje pravice do novega sojenja pogojuje z vložitvijo predloga za obnovo kazenskega postopka – Dopustnost – Pogoji

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2016/343, člena 8(2) in (4) ter 9)

(Glej točke od 43 do 46, od 59 do 69 in 75 ter točko 1 izreka.)
Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Krepitev nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in pravice biti navzoč na svojem sojenju v kazenskem postopku – Direktiva 2016/343 – Pravica biti navzoč na svojem sojenju – Postopek v nenavzočnosti – Pravica do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva – Obveznost da je oseba, ki ji je bilo sojeno v nenavzočnosti, obveščena o svoji pravici do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva – Presoja obstoja te pravice s strani sodišča, ki vodi sojenje v nenavzočnosti, in navedba te pravice v odločbi, vročeni zadevni osebi – Dopustnost

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2016/343, členi 8(2) in (4), 9 in 10(1))

(Glej točke od 85 do 87 ter točko 2 izreka.)
Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Krepitev nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in pravice biti navzoč na svojem sojenju v kazenskem postopku – Direktiva 2016/343 – Pravica biti navzoč na svojem sojenju – Postopek v nenavzočnosti – Pravica do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva – Obveznost, da je oseba, ki ji je bilo sojeno v nenavzočnosti, obveščena o svoji pravici do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva – Obseg – Oprostilna odločba, izdana v nenavzočnosti – Vključitev

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2016/343, člena 8(2) in (4) ter 9)

(Glej točke od 90 do 95 in točko 3 izreka.)

Povzetek

Sodišče, pri katerem je Sofiyski gradski sad (mestno sodišče v Sofiji, Bolgarija) vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, je pojasnilo obveznosti držav članic v okviru kazenskih postopkov v nenavzočnosti.

Predložitveno sodišče odloča o kazenskih postopkih zoper VB, ki je preganjan zaradi dejanj, ki pomenijo kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen odvzema prostosti. VB ni prejel nobenega uradnega obvestila glede obtožb proti njemu. Poleg tega ni bil obveščen niti o predložitvi zadeve sodišču niti a fortiori o datumu in kraju obravnave ali posledicah svoje nenavzočnosti. Pristojnim nacionalnim organom namreč VB ni uspelo najti, saj je ta pobegnil v predkazenski fazi, in sicer pred policijsko operacijo za prijetje osumljencev.

Ker je predložitveno sodišče ocenilo, da pogoji za izvedbo sojenja v nenavzočnosti obdolženca, določeni z Direktivo 2016/343 ( 1 ), v tem primeru niso izpolnjeni, je vprašalo glede obsega svoje obveznosti, da osebo, ki ji je bilo sojeno v nenavzočnosti, obvesti o razpoložljivih pravnih sredstvih. ( 2 ) Poudarja, da je v Bolgariji po izteku roka za vložitev pritožbe zoper obsodilno odločbo, izrečeno v nenavzočnosti, edino razpoložljivo pravno sredstvo zoper to odločbo predlog za obnovo kazenskega postopka, ki ga je treba vložiti pri Varhoven kasatsionen sad (vrhovno kasacijsko sodišče, Bolgarija). Ta „pravica do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva“ pa se ne sporoči niti ne prizna, ko je oseba, obsojena v nenavzočnosti, obveščena o svoji obsodbi. Poleg tega bolgarsko pravo določa, da se mora oseba, ki je vložila predlog za obnovo kazenskega postopka, zglasiti pred sodiščem, ki bo ta predlog obravnavalo, sicer se postopek s tem predlogom ustavi.

Ker je predložitveno sodišče dvomilo o združljivosti bolgarske postopkovne ureditve z Direktivo 2016/343, je Sodišču postavilo več vprašanj za predhodno odločanje.

Presoja Sodišča

Najprej, kar zadeva pravico osebe, obsojene v nenavzočnosti, „do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva“ v smislu člena 8(4) Direktive 2016/343, je Sodišče pojasnilo, da ta direktiva ne nasprotuje temu, da država članica uvede postopkovno ureditev, ki ne vodi samodejno do obnove kazenskega postopka, temveč od oseb, ki so bile obsojene v nenavzočnosti in imajo interes za tako obnovo, zahteva, da v ta namen pri drugem sodišču, ki je ločeno od tistega, ki je izdalo odločbo v nenavzočnosti, vložijo predlog, da to drugo sodišče preveri, da je pogoj za pravico do novega sojenja, in sicer neizpolnitev pogojev iz člena 8(2) te direktive, izpolnjen. To zlasti izhaja iz besedila člena 8(4) zadevne direktive. Na eni strani namreč predstavitev možnosti izpodbijanja odločbe, izdane v nenavzočnosti, kot postopkovnega elementa, ki je ločen in neodvisen od „pravice do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva“, kaže na to, da imajo države članice možnost določiti postopek, ki poteka pred izvedbo novega sojenja ali uporabo drugega pravnega sredstva, pri čemer je namen takega postopka lahko preveriti neizpolnitev zgoraj navedenih pogojev. Po drugi strani iz uporabe prirednega veznika „ali“ v delu stavku „pravica do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva“ izhaja, da imajo države članice možnost, da določijo obnovo kazenskega postopka v obliki novega sojenja ali da določijo „drugo pravno sredstvo“, ki je enakovredno novemu sojenju.

Sodišče je ocenilo, da je taka postopkovna ureditev združljiva z Direktivo 2016/343, če po eni strani postopek s predlogom za obnovo kazenskega postopka dejansko omogoča izvedbo novega sojenja v vseh primerih, v katerih se po preverjanju ugotovi, da pogoji iz člena 8(2) te direktive niso bili izpolnjeni, in če je po drugi strani oseba, obsojena v nenavzočnosti, ko je obveščena o svoji obsodbi, obveščena tudi o obstoju tega postopka.

Dalje, Sodišče je opozorilo, da mora predložitveno sodišče presoditi, ali je postopkovna ureditev, ki jo je uvedel bolgarski zakonodajalec, združljiva z Direktivo 2016/343 in zlasti ali postopek obnove kazenskega postopka izpolnjuje vse zahteve, ki izhajajo iz načela učinkovitosti.

V zvezi s presojo spoštovanja načela učinkovitosti z ureditvijo, ki jo je uvedel bolgarski zakonodajalec, je Sodišče, na prvem mestu, navedlo, da je treba zagotoviti, da postopek s predlogom za obnovo kazenskega postopka privede do priznanja pravice do novega sojenja v vseh primerih, v katerih pogoji iz člena 8(2) te direktive niso bili izpolnjeni.

Na drugem mestu, treba je preveriti, ali oseba, obsojena v nenavzočnosti, v trenutku, ko je obveščena o obstoju te obsodbe, ali kmalu zatem prejme kopijo celotne odločbe, izdane v nenavzočnosti, in se ji sporočijo njene procesne pravice, vključno z možnostjo vložitve predloga za obnovo kazenskega postopka, ter sodišče, pri katerem je treba vložiti ta predlog, in rok, v katerem je treba ta predlog vložiti.

Na tretjem mestu, vsak postopek s predlogom za novo sojenje mora biti urejen tako, da se ta predlog obravnava hitro, da se v najkrajšem možnem času ugotovi, ali je bilo sojenje v nenavzočnosti opravljeno, ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz člena 8(2) Direktive 2016/343. Ta zahteva po hitrosti je toliko pomembnejša, ker so lahko odločbe, izdane v nenavzočnosti, izvršljive.

Nazadnje, načelo učinkovitosti zahteva, da ima zadevna oseba možnost, da osebno ali prek odvetnika izrazi svoje stališče o tem, ali je bilo sojenje v nenavzočnosti izvedeno, čeprav pogoji iz člena 8(2) Direktive 2016/343 niso bili izpolnjeni. Te možnosti ni mogoče razumeti tako, da pomeni obveznost zadevne osebe, da se osebno zglasi na sodišču, ki obravnava ta predlog. Obveznost zadevne osebe, ki se je seznanila s svojo obsodbo, ne da bi bila prijeta, da se osebno zglasi na sodišču, pri katerem je vložila predlog za novo sojenje, bi namreč pomenila, da se osebi, ki je še vedno na prostosti, naloži, da za to, da lahko pridobi svojo pravico do novega sojenja, postane zapornica. To ne bi bilo združljivo s temeljno pravico do poštenega sojenja.

Poleg tega je Sodišče v zvezi z obveznostjo, da je oseba, obsojena v nenavzočnosti, obveščena o svoji pravici do novega sojenja, opozorilo, ( 3 ) da zakonodajalec Unije ni pojasnil, kako je treba zagotoviti informacije o „pravici do novega sojenja ali drugem pravnem sredstvu“. Čeprav Direktive 2016/343 ni mogoče razlagati tako, da nalaga sodišču, ki odloča v nenavzočnosti, da se v svoji odločbi izreče o pravici do novega sojenja, ( 4 ) pa je državam članicam puščeno široko polje proste presoje glede njenega izvajanja. Zato te direktive tudi ni mogoče razlagati tako, da temu sodišču prepoveduje, da med sojenjem, ki poteka v nenavzočnosti, preuči, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 8(2) te direktive, in da – če ti pogoji niso izpolnjeni – v svoji odločbi navede, da ima zadevna oseba pravico do novega sojenja. Vendar je v okviru preizkusa, ki ga v zvezi s tem opravi sodišče, ki vodi sojenje v nenavzočnosti, pomembno, da to sodišče pridobi opredelitev odvetnika, ki zastopa zadevno osebo, pri čemer je ta v tem primeru odsotna. Zahteve, ki jih nalaga Direktiva 2016/343, so tako spoštovane, kadar sodišče, ki vodi postopek v nenavzočnosti, samo presodi – po tem, ko v zvezi s tem pridobi opredelitev tako tožilstva kot zagovornika – ali so izpolnjeni pogoji iz člena 8(2) te direktive, in če to ni tako, v odločbi, izdani v nenavzočnosti, katere celotno kopijo je treba zadevni osebi izročiti ob obvestitvi o tej odločbi ali kmalu zatem, navede, da ima ta pravico do izvedbe novega sojenja.

( 1 ) Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL 2016, L 65, str. 1). Člen 8(2) te direktive določa, da „države članice lahko določijo, da lahko sojenje, na podlagi katerega se lahko izda odločba, s katero se ugotovi, ali je osumljena ali obdolžena oseba kriva ali nedolžna, poteka brez navzočnosti te osebe, če:
a) je bila osumljena ali obdolžena oseba pravočasno obveščena o sojenju in o posledicah izostanka; ali
b) osumljeno ali obdolženo osebo, ki je bila o sojenju obveščena, zastopa pooblaščeni odvetnik, ki ga je imenovala osumljena ali obdolžena oseba ali država“.

( 2 ) Člen 8(4) Direktive 2016/343 namreč določa, da v primeru, ko je sojenje potekalo, ne da bi bilo mogoče spoštovati pogoje iz člena 8(2) direktive, ker osumljene ali obdolžene osebe kljub razumnemu prizadevanju ni mogoče najti, države članice zagotovijo, da so osumljene ali obdolžene osebe, ko so obveščene o odločitvi, zlasti v trenutku, ko so prijete, obveščene tudi o možnosti, da izpodbijajo to odločitev, in o svoji pravici do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva.

( 3 ) Sodba z dne 8. junija 2023, VB (Obvestitev osebe, obsojene v nenavzočnosti) (C‑430/22 in C‑468/22, EU:C:2023:458, točka 27).

( 4 ) Sodba z dne 8. junija 2023, VB (Obvestitev osebe, obsojene v nenavzočnosti) (C‑430/22 in C‑468/22, EU:C:2023:458, točka 31).