Začasna izdaja

SODBA SODIŠČA (šesti senat)

z dne 29. julija 2024(*)

„Predhodno odločanje – Skupna kmetijska politika – Uredba (EU) 2016/1012 – Čistopasemske plemenske živali – Postopek za priznavanje rejskih društev – Postopek za odobritev rejskih programov – Možnost zavrnitve odobritve nadaljnjega rejskega programa za isto pasmo v zvezi z istim območjem, če bi lahko ta odobritev ogrozila rejski program, ki že obstaja – Pravica rejcev čistopasemskih živali do izbire med različnimi obstoječimi rejskimi programi“

V zadevi C‑286/23,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Curtea de Apel Braşov (višje sodišče v Brașovu, Romunija) z odločbo z dne 10. aprila 2023, ki je na Sodišče prispela 3. maja 2023, v postopku

Asociaţia Crescătorilor de Vaci „Bălţată Românească“ Tip Simmental

proti

Genetica din Transilvania Cooperativă Agricolă,

Agenţia Naţională pentru Zootehnie „Prof. dr. G. K. Constantinescu“,

SODIŠČE (šesti senat),

v sestavi T. von Danwitz, predsednik senata, P. G. Xuereb (poročevalec) in A. Kumin, sodnika,

generalni pravobranilec: J. Richard de la Tour,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

– za Asociaţia Crescătorilor de Vaci „Bălţată Românească“ Tip Simmental N.‑G. Comşa‑Fulga, avocată,

– za Genetica din Transilvania Cooperativă Agricolă A.‑A. Arseni, D. Dobrev in L. Dobrinescu, avocaţi,

– za romunsko vlado E. Gane in L. Ghiţă, agentki,

– za Evropsko komisijo L. Radu Bouyon, B. Rechena in F. Thiran, agenti,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 4(3)(b), členov 8, 10 in 13 ter Priloge 1, del A, točka 4, in Priloge I, del B, točka 2(a), Uredbe (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo ter o spremembi Uredbe (EU) št. 652/2014, direktiv Sveta 89/608/EGS in 90/425/EGS ter razveljavitvi določenih aktov na področju reje živali („Uredba o reji živali“) (UL 2016, L 171, str. 66) ob upoštevanju uvodnih izjav 21 in 24 te uredbe.

2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Asociaţia Crescătorilor de Vaci „Bălţată Românească“ Tip Simmental, ki je združenje rejcev „Bălțată Românească“ vrste Simmental (v nadaljevanju: združenje BR), ter Agenția Națională pentru Zootehnie „Prof. dr. G. K. Constantinescu“ (nacionalna zootehnična agencija „Prof. dr. G. K. Constantinescu“, Romunija) (v nadaljevanju: zootehnična agencija) in Genetica din Transilvania Cooperativă Agricolă, to je kmetijska zadruga „Transilvanska genetika“ (v nadaljevanju: GT), glede priznanja te zadruge kot rejskega društva za izvedbo rejskega programa za pasmo goveda „Bălțată Românească“.

Pravni okvir

Pravo Unije

3 V uvodnih izjavah 1, 20, 21, 24, 31, 32 in 34 Uredbe 2016/1012 je navedeno:

„(1) Reja živali vrst goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev ima z ekonomskega in socialnega vidika strateško mesto v kmetijstvu [Evropske u]nije in prispeva k njeni kulturni dediščini. Ta kmetijska dejavnost, ki prispeva k prehranski varnosti v Uniji, je vir dohodka za kmetijsko skupnost. Reja živali iz teh vrst se najbolje spodbuja s spodbujanjem uporabe čistopasemskih plemenskih živali ali hibridnih plemenskih prašičev z dokazano visoko genetsko kakovostjo.

[…]

(20) Splošni namen izvajanja rejskih programov čistopasemskih plemenskih živali je na trajnosten način izboljšati proizvodne in neproizvodne lastnosti plemenskih živali ali ohranitev pasme. Ti rejski programi bi morali zajemati zadostno število čistopasemskih plemenskih živali v lasti rejcev, ki z rejo in selekcijo spodbujajo in razvijajo želene lastnosti teh živali ali zagotavljajo ohranitev pasme v skladu s cilji, ki so skupni sodelujočim rejcem. […] Plemenske živali (čistopasemske ali hibridne) iz rejskega programa se vpišejo v rodovniško knjigo ali register, vključno z informacijami o njihovih prednikih in so, odvisno od ciljev reje iz rejskega programa, podvržene lastni preizkušnji ali kakršno koli drugo ocenjevanje katerega rezultat je zapisovanje podatkov o lastnostih v zvezi s cilji tega rejskega programa. […]

(21) Pravica biti priznan kot rejsko društvo ali rejsko podjetje, ki izpolnjuje določena merila, bi moralo biti temeljno načelo prava Unije o reji živali in notranjem trgu. Varstvo gospodarske dejavnosti obstoječega priznanega rejskega društva ne bi smelo opravičevati zavrnitve priznanja s strani pristojnega organa glede novega rejskega društva za isto pasmo ali opravičevati kršitev načel, ki urejajo notranji trg. Enako velja za odobritev nadaljnjega rejskega programa ali odobritev geografske razširitve obstoječega rejskega programa, ki se izvaja za isto pasmo ali za plemenske živali te iste pasme, ki lahko izhajajo iz plemenske populacije rejskega društva, ki že izvaja rejski program za to pasmo. Kadar pa v državi članici eno ali več priznanih rejskih društev že izvaja odobren rejski program za določeno pasmo, bi moral imeti pristojni organ te države članice v določenih primerih možnost zavrniti odobritev nadaljnjega rejskega programa za isto pasmo, četudi ta rejski program izpolnjuje vse pogoje, potrebne za odobritev. Eden od razlogov za zavrnitev bi lahko bilo dejstvo, da bi lahko odobritev nadaljnjega rejskega programa za isto pasmo ogrozila ohranitev te pasme ali gensko raznovrstnost znotraj te pasme v tej državi članici. Ohranitev te pasme lahko ogrozi zlasti razdrobljenost plemenske populacije, kar lahko povzroči pogostejše parjenje v sorodstvu, pogostejše genetske okvare, izgubo selekcijskega potenciala ali zmanjšan dostop rejcev do čistopasemskih plemenskih živali ali njihovega zarodnega materiala. Drugi razlog za zavrnitev bi lahko bil povezan z neskladnostmi v opredeljenih plemenskih značilnostih ali v glavnih ciljih teh rejskih programov. Ne glede na namen rejskega programa, to je ohranitev pasme ali njeno izboljšanje, bi moral imeti pristojni organ možnost, da zavrne odobritev nadaljnjega rejskega programa glede iste pasme, kadar bi razlike v glavnih ciljih dveh rejskih programov ali v bistvenih lastnostih značilnosti pasme, opredeljenih v teh rejskih programih, povzročile izgubo učinkovitosti genetskega napredka v okviru teh ciljev ali teh lastnosti ali kakršnih koli povezanih lastnostih, ali kadar bi izmenjava živali med obema plemenskima populacijama pomenila nevarnost, da se te bistvene lastnosti iz začetne plemenske populacije s selekcijo ali križanjem izgubijo. V primeru ogrožene pasme ali avtohtone pasme, ki ni splošno razširjena na enem ali več ozemljih Unije, bi moral imeti pristojni organ možnost zavrniti odobritev nadaljnjega rejskega programa za isto pasmo na podlagi razloga, da bi ta nadaljnji rejski program onemogočil dejansko izvajanje obstoječega rejskega programa, zlasti zaradi pomanjkanja usklajevanja ali izmenjave rodovniških ali zootehniških informacij, kar onemogoči korist od enotne ocene zbranih podatkov o tej pasmi. V primeru zavrnitve odobritve rejskega programa bi moral pristojni organ vlagateljem prošnje vedno posredovati utemeljeno obrazložitev in jim dati možnost, da se na to zavrnitev pritožijo.

[…]

(24) Združenja rejcev ali rejske organizacije, vključno z rejskimi podjetji, ki so zasebna podjetja, ali javni organi se lahko priznajo kot rejska društva le, če njihovi rejci sodelujejo v njihovih rejskih programih in kadar zagotavljajo, da imajo ti rejci prosto izbiro pri selekciji in reji čistopasemskih plemenskih živali, pravico, da se potomci teh živali vpišejo v njihovo rodovniško knjigo, ter možnost, da so lastniki teh živali.

[…]

(31) Spodbujati bi bilo treba čezmejno sodelovanje med rejskimi društvi in med rejskimi podjetji, ki to želijo, obenem pa zagotoviti poslovno svobodo in odpravo ovir za prosti pretok plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala.

(32) Ker bo pristojni organ mogoče moral odobriti več rejskih programov rejskega društva ali rejskega podjetja, ki ga je priznal, in ker bo pristojni organ mogoče moral odobriti širitev, na njegovem ozemlju, rejskih programov, ki jih izvaja rejsko društvo ali rejsko podjetje, priznano v drugi državi članici, bi moralo biti priznavanje rejskega društva ali rejskega podjetja ločeno od odobritve njegovih rejskih programov. Vendar bi bilo treba ob ocenjevanju prošnje za priznanje rejskega društva ali rejskega podjetja pristojnemu organu predložiti tudi prošnjo za odobritev vsaj enega rejskega programa.

[…]

(34) Pojasniti je treba razmerje med rejci in rejskimi društvi, zlasti da se zagotovi njihova pravica sodelovati v rejskem programu na geografskem območju, za katero je odobren, in v primeru možnosti članstva je treba rejcem zagotoviti pravico do članstva. Rejska društva bi morala imeti pravila za reševanje sporov z rejci, ki sodelujejo v njihovih rejskih programih, ter za zagotavljanje enake obravnave teh rejcev. Določiti bi morala tudi svoje pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti rejcev, ki sodelujejo v njihovih rejskih programih.“

4 Člen 1 te uredbe, naslovljen „Predmet urejanja in področje uporabe“, v odstavku 1(b) določa:

„Ta uredba določa:

[…]

(b) pravila za priznavanje rejskih društev in rejskih podjetij ter za odobritev njihovih rejskih programov“.

5 Člen 2 navedene uredbe, naslovljen „Opredelitev pojmov“, v točkah 5, 8, 9, 12 in 26 določa:

„V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

5. ,rejsko društvo‘ pomeni katero koli združenje rejcev, rejsko organizacijo ali javni organ, razen pristojnih organov, ki jo oz. ga priznava pristojni organ države članice v skladu s členom 4(3) za namen izvajanja rejskega programa čistopasemskih plemenskih živali, vpisanih v rodovniške knjige, ki jih to društvo vodi ali vzpostavi;

[…]

8. ,pristojni organi‘ pomeni organe države članice, ki so na podlagi te uredbe pristojni za:

(a) priznavanje rejskih društev in rejskih podjetij ter odobritev rejskih programov, ki jih ta društva oz. podjetja izvajajo za plemenske živali;

[…]

9. ,čistopasemska plemenska žival‘ pomeni žival, ki je vpisana ali registrirana in primerna za vpis v glavni del rodovniške knjige;

[…]

12. ,rodovniška knjiga‘ pomeni:

(a) katero koli rodovniško knjigo za govedo oz. prašiče, rodovniško knjigo za ovce in koze, rodovniško knjigo za konje, datoteko ali podatkovni medij, ki ga oz. jo vodi rejsko društvo in vsebuje glavni del in, kadar se za to odloči rejsko društvo, enega ali več dodatnih delov za živali iste vrste, ki niso primerne za vpis v glavni del;

[…]

26. ,rejski program‘ pomeni niz sistematičnih ukrepov, vključno z evidentiranjem, selekcijo, rejo in izmenjavo plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala, ki so oblikovani in se izvajajo za ohranitev ali krepitev želenih fenotipskih in/ali genotipskih značilnosti ciljne plemenske populacije.“

6 Poglavje II iste uredbe, naslovljeno „Priznavanje rejskih društev in rejskih podjetij v državah članicah in odobritev rejskih programov“, vsebuje člene od 4 do 12.

7 Člen 4 Uredbe 2016/1012, naslovljen „Priznavanje rejskih društev in rejskih podjetij“, določa:

„1. V zvezi s čistopasemskimi plemenskimi živalmi lahko združenja rejcev, rejske organizacije ali javni organi pri pristojnih organih zaprosijo, da se jih prizna kot rejsko društvo.

[…]

3. Pristojni organi prošnje iz odstavka 1 ocenijo. Kot rejsko društvo priznajo vsakega vložnika iz prvega pododstavka odstavka 1 in kot rejsko podjetje priznajo vsakega vložnika iz drugega pododstavka odstavka 1, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(a) ima sedež na ozemlju države članice, v kateri je pristojni organ;

(b) v prošnji prikaže, da za svoj rejski program, za katerega namerava oddati prošnjo za odobritev v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, s členom 12, izpolnjuje zahteve iz dela 1 Priloge I;

(c) njegova prošnja za vsakega od teh predvidenih rejskih programov vsebuje osnutek rejskega programa, ki vključuje informacije iz dela 2 Priloge I […];

(d) ob vložitvi prošnje iz odstavka 1 tega člena odda prošnjo za odobritev vsaj enega od teh predvidenih rejskih programov v skladu s členom 8(2).“

8 Člen 8 te uredbe, naslovljen „Odobritev rejskih programov, ki jih izvajajo rejska društva in rejska podjetja“, določa:

„1. Rejsko društvo ali rejsko podjetje vloži prošnjo za odobritev svojih rejskih programov pri pristojnem organu, ki je to rejsko društvo ali rejsko podjetje priznal v skladu s členom 4(3).

[…]

3. Pristojni organ iz odstavka 1 te rejske programe oceni in jih odobri, pod pogojem, da:

(a) imajo enega ali več naslednjih namenov:

(i) v primeru čistopasemskih plemenskih živali:

– izboljšanje pasme,

– ohranitev pasme,

– […]

[…]

(b) so v njih podrobno opisani cilji selekcije in rejski cilji;

[…]

5. Kadar v najmanj 24 mesecih nobeden od rejcev, ki sodelujejo v rejskem programu, odobrenem v skladu z odstavkom 3, nima kmetijskega gospodarstva, kjer redijo plemenske živali, ki se nahaja na danem predelu geografskega območja, lahko pristojni organ iz odstavka 1 od zadevnega rejskega društva ali rejskega podjetja zahteva, da geografsko območje svojega rejskega programa prilagodi tako, da tega danega predela ne vključuje.“

9 Člen 10 navedene uredbe, naslovljen „Odstopanja od člena 8(3) v zvezi z odobritvijo rejskih programov“, določa:

„1. Z odstopanjem od člena 8(3) lahko pristojni organ, ki je priznal rejsko društvo ali rejsko podjetje v skladu s členom 4(3), odobritev rejskega programa tega rejskega društva, ki izpolnjuje zahteve iz dela 2 Priloge I, […] zavrne iz razloga, da bi ta rejski program ogrozil rejski program, ki ga za isto pasmo izvaja drugo rejsko društvo in je v tej državi članici že odobren, kar zadeva vsaj eno od naslednjega:

(a) bistvene lastnosti značilnosti pasme ali glavne cilje rejskega programa;

(b) ohranitev pasme ali njene genske raznovrstnosti ali

(i) v primeru ogrožene pasme; ali

(ii) v primeru avtohtone pasme, ki ni splošno razširjena na enem ali več ozemljih Unije.

2. Za namen odstavka 1 pristojni organ ustrezno upošteva naslednje:

(a) število že odobrenih rejskih programov za to pasmo v tej državi članici;

(b) velikost plemenskih populacij, zajetih v teh rejskih programih;

(c) možen genski prispevek rejskih programov, ki jih za isto pasmo izvajajo druga rejska društva v drugih državah članicah ali rejski organi v tretjih državah.“

10 Člen 13 iste uredbe, naslovljen „Pravice rejcev, ki sodelujejo v rejskih programih, odobrenih v skladu s členom 8(3) […]“, določa:

„1. Rejci imajo pravico sodelovati v rejskem programu, odobrenem v skladu s členom 8(3) […], pod pogojem, da:

(a) redijo plemenske živali v kmetijskem gospodarstvu, ki se nahaja na geografskem območju tega rejskega programa;

(b) njihove plemenske živali, v primeru čistopasemskih plemenskih živali, pripadajo pasmi […], vključeni v ta rejski program.

2. Rejci, ki sodelujejo v rejskem programu, odobrenem v skladu s členom 8(3) […] imajo pravico:

(a) da se njihove čistopasemske plemenske živali vpišejo v glavni del rodovniške knjige, ki ga je za posamezno pasmo vzpostavilo rejsko društvo v skladu s členoma 18 in 20;

[…]

3. Poleg pravic iz odstavkov 1 in 2 imajo rejci iz odstavka 1, kadar je v pravilih rejskega društva ali rejskega podjetja predvideno članstvo, pravico tudi:

(a) postati člani tega rejskega društva ali rejskega podjetja;

(b) sodelovati pri opredeljevanju in razvijanju rejskega programa v skladu s poslovniki iz točke B(1)(b) dela 1 Priloge I.“

11 Člen 18(2) Uredbe 2016/1012 določa:

„Rejska društva ne smejo zavrniti vpisa čistopasemske plemenske živali v glavni del svoje rodovniške knjige z utemeljitvijo, da je ta žival za isto pasmo […] že vpisana v glavni del rodovniške knjige […].“

12 Priloga I k tej uredbi, naslovljena „Priznavanje rejskih društev in rejskih podjetij ter odobritev rejskih programov iz poglavja II“, vsebuje tri dele.

13 Del 1 te priloge, naslovljen „Zahteve za priznavanje rejskih društev in rejskih podjetij iz člena 4(3)(b)“, določa:

„A. Združenja rejcev, rejske organizacije, zasebna podjetja, ki delujejo v zaprtih proizvodnih sistemih, in javni organi:

[…]

4. imajo glede vsakega rejskega programa na voljo dovolj veliko populacijo plemenskih živali na geografskih območjih, na katerih se ti rejski programi izvajajo;

[…]

B. Poleg zahtev, navedenih v točki A:

1. združenja rejcev, rejske organizacije in javni organi:

(a) imajo v vsakem od svojih rejskih programov zadostno število sodelujočih rejcev;

(b) sprejmejo poslovnike:

(i) za urejanje reševanja sporov z rejci, ki sodelujejo v njihovih rejskih programih;

(ii) za zagotavljanje enake obravnave rejcev, ki sodelujejo v njihovih rejskih programih;

(iii) ki določajo pravice in obveznosti rejcev, vključenih v njihove rejske programe, ter rejskih društev ali rejskih podjetij;

(iv) ki določajo pravice in obveznosti rejcev članov, kadar je predvideno članstvo rejcev;

2. poslovniki iz točke 1(b) rejcem, ki sodelujejo v rejskem programu, ne preprečujejo:

(a) proste izbire pri selekciji in reji svojih plemenskih živali;

[…].“

14 Del 2 navedene priloge, naslovljen „Zahteve za odobritev rejskih programov, ki jih izvajajo rejska društva in rejska podjetja iz člena 8(3) […]“, določa:

„1. Rejski program iz člena 8(3) […] vsebuje:

(a) informacije o njegovem namenu, to je ohraniti pasmo, izboljšati pasmo, linijo ali križanca, oblikovati novo pasmo, linijo ali križanca ali obnoviti pasmo oziroma kombinacija navedenega;

[…]

2. Rejski program obsega dovolj veliko populacijo plemenskih živali in zadostno število rejcev na geografskem območju, na katerem se izvaja ali naj bi se izvajal.“

Romunsko pravo

15 Legea zootehniei nr.°32/2019 (zakon o reji št. 32/2019) z dne 16. januarja 2019 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 53 z dne 21. januarja 2019) v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari, v členu 7 določa:

„Rejska društva/rejska podjetja in združenja rejcev/rejske organizacije prizna ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja prek nacionalnega organa, pristojnega za zootehniko, kot partnerje pri oblikovanju politik, strategij, rejskih programov in politik glede proizvodov.“

16 Člen 21 tega zakona določa:

„Dejavnost selekcije in reje živali se organizira in izvaja v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo.“

17 Člen 24 navedenega zakona določa:

„1. Priznanje rejskih društev, rejskih podjetij in odobritev rejskih programov opravi nacionalni organ, pristojen za zootehniko, v skladu z zakonodajo Unije.

2. Nacionalni organ, pristojen za zootehniko, oceni in odobri rejske programe, ki jih predloži rejsko društvo/rejsko podjetje, le če:

(a) imajo enega ali več naslednjih namenov:

1. izboljšanje pasme, linije ali križanca,

2. ohranitev pasme/linije;

[…]

3. Nacionalni organ, pristojen za zootehniko, ki je priznal rejsko društvo, lahko odobritev rejskega programa zavrne iz razloga, da bi ta rejski program ogrozil rejski program, ki ga za isto pasmo izvaja drugo rejsko društvo in je že odobren, kar zadeva vsaj eno od naslednjega:

(a) bistvene lastnosti značilnosti pasme ali glavne cilje rejskega programa;

(b) ohranitev pasme ali njene genske raznovrstnosti;

4. Za namen odstavka 3 nacionalni organ, pristojen za zootehniko, ustrezno upošteva naslednje:

(a) število že odobrenih rejskih programov za zadevno pasmo;

(b) velikost plemenskih populacij, zajetih v teh rejskih programih.“

18 Hotărârea Guvernului nr.°1188/2014 privind organizarea și funcționarea Agenției Naționale pentru Zootehnie „Prof. dr. G. K. Constantinescu“ (sklep vlade št. 1188/2014 o organizaciji in delovanju nacionalne agencije za zootehniko „Prof. dr. G. K. Constantinescu“) z dne 29. decembra 2014 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 21 z dne 12. januarja 2015) v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari, je v členu 1(1) določal:

„[Agencija za zootehniko], ki je bila ustanovljena v skladu s členom 8 [Legea nr.°139/2014 privind unele măsuri pentru reorganizarea Ministerului Agriculturii și Dezvoltării Rurale, precum și a unor structuri aflate în subordinea acestuia (zakon št. 139/2014 o nekaterih ukrepih reorganizacije ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja ter nekaterih njegovih podrejenih struktur), z dne 15. oktobra 2014 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 758 z dne 20. oktobra 2014)], kakor je bil pozneje spremenjen, je specializiran organ centralne javne uprave s pravno osebnostjo, ki se v celoti financira iz državnega proračuna in je v sestavi ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja.“

19 Člen 5 tega sklepa vlade je v točkah (a) in (i) določal:

„V skladu s svojim področjem dejavnosti [agencija za zootehniko] pod pogoji, določenimi z zakonom:

(a) priznava rejska društva in rejska podjetja za izvajanje rejskega programa s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, vpisanimi v rodovniško knjigo ali rodovniške knjige, ali rejskega programa s hibridnimi plemenskimi prašiči, vpisanimi v rodovniško knjigo ali rodovniške knjige, ki jo ali jih to društvo ali to podjetje vodi ali vzpostavi;

[…]

(i) odobri rejske programe s plemenskimi živalmi, ki jih izvajajo priznana rejska društva in rejska podjetja.“

Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

20 Agencija za zootehniko je z odločbo z dne 24. novembra 2020 zadrugo GT na podlagi člena 4(3) Uredbe 2016/1012 priznala kot rejsko društvo za izvajanje rejskega programa s čistopasemskim plemenskim govedom „Bălțată Românească“ (v nadaljevanju: rejski program zadruge GT). Ta agencija je ta program odobrila z odločbo z dne 2. decembra 2020 (skupaj z odločbo z dne 24. novembra 2020 v nadaljevanju: zadevni odločbi).

21 Združenje BR je kot rejsko društvo, ki ga je priznala agencija za zootehniko in katerega rejski program za isto pasmo goveda „Bălțată Românească“, ki je bil odobren leta 2011, se je še vedno izvajal, je zoper zadevni odločbi vložilo tožbo pri Curtea de Apel Braşov (višje sodišče v Braşovu, Romunija), ki je predložitveno sodišče.

22 To združenje je v utemeljitev tožbe v bistvu trdilo, da bi lahko rejski program zadruge GT, ki se nanaša na isto pasmo plemenskih živali na istem geografskem območju, to je na ozemlju Romunije, in ki ima isti cilj izboljšanja zadevne pasme kot njegov rejski program, ogrozilo zadnjenavedeni program, ker bi njegova odobritev povzročila umik velikega števila rejcev iz rejskega programa navedenega združenja in veliko finančno škodo.

23 Predložitveno sodišče najprej pojasnjuje, da je bilo v obravnavanem primeru v strokovnem poročilu, ki ga je izdala notranja služba agencije za zootehniko, ugotovljeno, da bi „rejski program [zadruge GT] ogrozil rejski program [združenja BR] zaradi razdrobitve populacije, ki je predmet reje in za katero velja, da manjša kot je, bolj pripelje do parjenja v sorodstvu, kar povzroči zmanjšanje genetskega napredka; da programa nista enaka, da se v veliki meri izvajata na istem geografskem območju Romunije in da se prekrivata, pri čemer pa je obstoj enega samega programa reje za isto pasmo učinkovitejši od soobstoja več takih programov.“

24 Navaja tudi, da je združenje BR vložilo predlog za odlog izvršitve zadevnih odločb pri senatu za upravne in davčne spore tega sodišča in da je bil ta predlog z odločbo z dne 4. junija 2021 zavrnjen z obrazložitvijo, da se, drugače kot trdi to združenje, na eni strani postopka za priznanje rejskega društva in za odobritev njegovega progama/njegovih programov ne izvedeta hkrati, saj je treba drugega od teh postopkov v skladu s členom 8(1) Uredbe 2016/1012 izvesti po izvedbi prvega, na drugi strani pa naj bi bila z rejskim programom zadruge GT ustrezno izpolnjena zahteva iz Priloge I, del 1, oddelek A, točka 4, k tej uredbi, ki se nanaša na obstoj dovolj velike populacije plemenskih živali na geografskem območju, ki je zajeto s tem programom, kar naj bi bilo v obravnavanem primeru dokazano s tem, da je zadruga GT agenciji za zootehniko sporočila seznam živali, za katere so posamezni rejci zaprosili za sodelovanje v njenem rejskem programu. Iz predložitvene odločbe je razvidno tudi, da je pritožbo, ki jo je navedeno združenje vložilo pri Înalta Curte de Casație şi Justiție (vrhovno kasacijsko sodišče, Romunija), to sodišče zavrnilo s sodbo z dne 5. aprila 2022.

25 Vendar predložitveno sodišče poudarja, da je v zadevi, ki je podobna tej iz postopka v glavni stvari, senat za upravne in davčne spore tega sodišča sprejel nasprotni pristop, saj je ugodil zahtevkom, s katerimi je isto združenje izpodbijalo priznanje drugega združenja rejcev goveda kot rejsko društvo, in odobritev njegovega rejskega programa. V tej zadevi naj bi še potekal postopek s pritožbo pred Curte de Casație şi Justiție (vrhovno kasacijsko sodišče).

26 Glede na navedene elemente se predložitveno sodišče na eni strani sprašuje o pogojih, ki veljajo za priznanje rejskih društev. Zlasti se sprašuje, ali je treba določbe člena 4(3)(b) Uredbe 2016/1012 ob upoštevanju njene uvodne izjave 21 in Priloge I, del 1, oddelek A, točka 4, k tej uredbi razlagati tako, da je mogoče subjekt priznati kot rejsko društvo, če ob vložitvi prošnje za priznanje izvaja le projekt pridobivanja rejcev – ki že sodelujejo v drugem odobrenem rejskem programu, ki ga izvaja drugo rejsko društvo – da bi sodelovali v njegovem programu, in sicer s podpisom povpraševanj ali zavez v zvezi s tem, ali pa tako, da je mogoče priznanje pridobiti le, če so ti rejci dejansko del „portfelja“ subjekta, ki prosi za priznanje, ob vložitvi prošnje za priznanje.

27 Na drugi strani se predložitveno sodišče sprašuje o pogojih, ki veljajo za odobritev rejskih programov. V zvezi s tem se ob opiranju na določbe člena 13 Uredbe št. 2016/1012 ob upoštevanju uvodne izjave 24 in Priloge I, del 1, oddelek B, točka 2(a), k tej uredbi sprašuje, na prvem mestu, ali se lahko rejci čistopasemskih živali svobodno odločijo zapustiti že odobren rejski program, da bi sodelovali v drugem rejskem programu, ki je v postopku za odobritev. Če bi ta svoboda obstajala, bi bilo treba ugotoviti, v kolikšnem obsegu bi morda lahko bila omejena z zahtevo, določeno v členu 10(1) Uredbe št. 2016/1012, ob upoštevanju uvodne izjave 21 te uredbe, da se ne ogrozi rejski program, ki se že izvaja.

28 To sodišče se, na drugem mestu, sprašuje o razlagi izraza „lahko zavrne“, ki je uporabljena v tem členu 10(1). Sprašuje se zlasti, ali je treba ta izraz razumeti tako, da ima pristojni nacionalni organ pri odobravanju rejskih programov neko diskrecijsko pravico, ali pa ta organ mora zavrniti odobritev novega rejskega programa, če bi ta lahko ogrozil program, ki že obstaja.

29 Predložitve sodišče se, na tretjem in zadnjem mestu, sprašuje o možnosti soobstoja več rejskih programov za isto pasmo plemenskih živali in za isto geografsko območje, s katerimi se uresničujejo podobni cilji izboljšanja zadevne pasme.

30 V teh okoliščinah je Curtea de Apel Brașov (višje sodišče v Brașovu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1. Ali je treba člen 4(3)(b) Uredbe [2016/1012] v povezavi z določbami iz točke A(4), del 1, Priloge I k tej uredbi in uvodno izjavo 24 te uredbe razlagati tako, da je mogoče rejsko društvo priznati, čeprav si to društvo prizadeva zgolj za to, da bi rejce, ki so že vključeni v odobren rejski program drugega rejskega društva, prepričalo v podpis izjav ali zavez o sodelovanju in jih tako privabilo v svoj program, ali pa tako, da morajo biti ti rejci na dan vložitve prošnje za priznanje dejansko že vključeni v portfelj rejskega društva, ki je zaprosilo za priznanje?

2. Ali je treba člen 13 Uredbe [2016/1012] in določbe točke B(2)(a), del 1, Priloge I k Uredbi [2016/1012] v povezavi z uvodno izjavo 24 te uredbe razlagati tako, da rejcem priznavajo pravico do proste izbire rejskih programov za izboljšanje pasem, v katere vpišejo svoje čistopasemske plemenske živali, in, če je odgovor pritrdilen, ali je mogoče to pravico omejiti z zahtevo, da se ne sme škodovati izvajanju ali ogroziti izvajanje rejskega programa, v katerem ti rejci že sodelujejo, do česar bi lahko prišlo zaradi prestopa ali izražene namere o prestopu teh rejcev v drug rejski program, ki še ni odobren?

3. Ali je treba člen 10(1) v povezavi z uvodno izjavo 21 Uredbe [2016/1012] razlagati tako, da mora pristojni organ, ki je priznal rejsko društvo, če se ugotovi, da obstaja eden od razlogov, navedenih v členu 10(1), točke od (a) do (c), te uredbe zavrniti odobritev rejskega programa, ki bi lahko, kar zadeva vidike, navedene [v tem členu], ogrozil drug rejski program, ali pa uporaba izraza ‚lahko zavrne‘ pomeni, da ima pristojni organ v zvezi s tem določeno diskrecijsko pravico?

4. Ali je treba določbe členov 8 in 10 Uredbe (EU) 2016/1012 v povezavi z [uvodno izjavo] 21 te uredbe razlagati tako, da je, kadar se rejski program, katerega glavni cilj je izboljšanje pasme, v državi članici že izvaja, v isti državi članici (za isto geografsko območje) dovoljena odobritev novega rejskega programa za isto pasmo, katerega glavni cilj je ravno tako izboljšanje pasme in v katerem je mogoče navesti plemenske živali, vpisane v rejski program, ki se že izvaja?“

Vprašanja za predhodno odločanje

Prvo vprašanje

31 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 4(3)(b) Uredbe 2016/1012 v povezavi s Prilogo I, del 1, k tej uredbi in ob upoštevanju uvodne izjave 24 navedene uredbe razlagati tako, da nasprotuje temu, da bi se kot rejsko društvo priznal vlagatelj prošnje, ki se za dokaz tega, da ima dovolj veliko populacijo plemenskih živali in zadostno število rejcev, sklicuje na zaveze o sodelovanju, ki so jih podpisali rejci, ki so že vpisani v rejski program pri drugem priznanem rejskem društvu.

Dopustnost

32 Romunska vlada primarno trdi, da prvo vprašanje ni dopustno, ker v bistvu odgovor na to vprašanje ni potreben za rešitev spora o glavni stvari. Po mnenju te vlade naj bi moralo predložitveno sodišče le preveriti dejansko stanje, poleg tega pa naj bi imelo na voljo upoštevne informacije za presojo izpolnjevanja zahtev, določenih z Uredbo 2016/1012 glede števila rejcev in živali, ki se zahteva za priznanje rejskega društva. Poleg tega naj bi bilo to vprašanje odveč glede na tretje in četrto vprašanje za predhodno odločanje.

33 V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso v okviru sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, uvedenega s členom 267 PDEU, le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, ki bo izdana, pristojno, da ob upoštevanju posebnosti zadeve presodi potrebo po predhodni odločbi, da bi lahko izdalo sodbo, in tudi upoštevnost vprašanj, ki jih postavi Sodišču. Zato Sodišče, kadar se zastavljena vprašanja nanašajo na razlago ali veljavnost pravila iz prava Unije, načeloma mora odločiti (sodba z dne 18. aprila 2024, Girelli Alcool, C‑509/22, EU:C:2024:341, točka 32 in navedena sodna praksa).

34 Iz tega izhaja, da za vprašanja v zvezi s pravom Unije velja domneva upoštevnosti. Sodišče lahko odločanje o vprašanju za predhodno odločanje, ki ga zastavi nacionalno sodišče, zavrne samo, če je očitno, da zahtevana razlaga ali presoja veljavnosti pravila prava Unije, ki se zahteva, nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo dejanskih in pravnih elementov, ki so potrebni, da bi lahko na zastavljena vprašanja dalo koristne odgovore (sodba z dne 18. aprila 2024, Girelli Alcool, C‑509/22, EU:C:2024:341, točka 33 in navedena sodna praksa).

35 V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da se prvo vprašanje nanaša na razlago Uredbe 2016/1012 in da je namenjeno razjasnitvi dokaznih zahtev, ki iz nje izhajajo za to, da se nekomu izda priznanje kot rejsko društvo.

36 V zvezi s tem se zdi, da je zahtevana razlaga prava Unije povezana s predmetom spora o glavni stvari, pri katerem gre za priznanje zadruge GT kot rejskega društva na podlagi te uredbe. Namen postavljenega vprašanja je prav to, da bi se pojasnile zahteve iz navedene uredbe. Poleg tega iz spisa, predloženega Sodišču, nikakor ni razvidno, da bi bil problem hipotetičen. Prav tako predlog za sprejetje predhodne odločbe vsebuje dejanske in pravne elemente, ki so potrebni, da lahko Sodišče odgovori na postavljeno vprašanje. Nazadnje, okoliščina, da naj bi bilo to vprašanje glede na druga vprašanja, postavljena v istem predlogu za sprejetje predhodne odločbe, odveč, ne vpliva na njegovo dopustnost. V teh okoliščinah domneve upoštevnosti, navedene v točki 34 te sodbe, ni mogoče ovreči.

37 Iz tega izhaja, da je prvo vprašanje dopustno.

Vsebinska presoja

38 Opozoriti je treba, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njen kontekst ter cilje in namen, ki jim sledi akt, katerega del je. Tudi zgodovina nastanka določbe prava Unije lahko razkrije elemente, ki so upoštevni za njeno razlago (sodba z dne 11. januarja 2024, Inditex, C‑361/22, EU:C:2024:17, točka 43 in navedena sodna praksa).

39 V skladu s členom 4(3), drugi stavek, Uredbe 2016/1012 pristojni organi kot rejsko društvo priznajo vlagatelje prošnje, ki izpolnjuje zahteve iz točk od (a) do (d) te določbe.

40 Člen 4(3)(b) te uredbe določa, da je treba s prošnjo za priznanje dokazati, da vlagatelj prošnje izpolnjuje zahteve iz Priloge I, del 1, za rejski program, za katerega ta vlagatelj prošnje namerava oddati prošnjo za odobritev.

41 V skladu s Prilogo I, del 1, oddelek A, točka 4, k isti uredbi mora imeti vlagatelj prošnje na voljo dovolj veliko populacijo plemenskih živali na geografskih območjih, na katerih se izvaja vsak rejski program. Poleg tega mora imeti vlagatelj prošnje na podlagi Priloge I, del 1, oddelek B, točka 1(a), v vsakem od svojih rejskih programov zadostno število sodelujočih rejcev. V tem okviru je treba opozoriti, da mora nacionalno sodišče preveriti, ali so te zahteve izpolnjene v vsakem posameznem primeru.

42 Besedilo člena 4(3) Uredbe 2016/1012 torej ne nasprotuje temu, da dokaz v zvezi z razpoložljivostjo dovolj velike populacije plemenskih živali in zadostnega števila rejcev temelji na zavezah o sodelovanju, ki so jih podpisali rejci, ki so že vpisani v rejski program pri drugem priznanem rejskem društvu in ki torej k društvu, ki je vlagatelj prošnje, niso uradno pristopili kot člani.

43 V zvezi s kontekstom, v katerega je umeščena ta določba, je treba navesti, da se lahko v skladu z uvodno izjavo 24 Uredbe 2016/1012 vlagatelji prošnje priznajo kot rejska društva le, „če njihovi rejci sodelujejo v njihovih rejskih programih“. Vendar iz člena 8(5) te uredbe izhaja, da se lahko rejski program, ki ga je odobril pristojni nacionalni organ, izvaja vsaj 24 mesecev, ne da bi bila v njem udeležena katera koli žival.

44 Poleg tega je tudi iz uvodne izjave 34 in člena 13(3) navedene uredbe ter Priloge I, del 1, oddelek B, točka 1(b)(iv), k tej uredbi razvidno, da se za sodelovanje rejcev ne zahteva nujno, da se ti v rejsko društvo včlanijo, tako da formalna pripadnost takemu društvu ne more biti odločilna za presojo, ali tako društvo izpolnjuje pogoje za priznanje, ki jih določa navedena uredba.

45 Nazadnje, ugotoviti je treba tudi, da je iz uvodne izjave 32 Uredbe 2016/1012 razvidno, da bi moralo biti priznavanje rejskega društva ločeno od odobritve njegovega rejskega programa ali njegovih rejskih programov.

46 V zvezi s cilji, ki se uresničujejo z Uredbo 2016/1012, je treba navesti, da je glede na njeno uvodno izjavo 1 njen namen spodbujati rejo med drugim goveda s tem, da se zato spodbuja uporaba čistopasemskih plemenskih živali. Poleg tega bi morala biti v skladu z uvodno izjavo 21, prvi in drugi stavek, te uredbe pravica biti priznan kot rejsko društvo ali rejsko podjetje, ki izpolnjuje določena merila, temeljno načelo prava Unije o reji živali in notranjem trgu. Varstvo gospodarske dejavnosti obstoječega priznanega rejskega društva ne bi smelo upravičevati zavrnitve priznanja s strani pristojnega organa glede novega rejskega društva za isto pasmo ali upravičiti kršitev načel, ki urejajo notranji trg. Iz uvodne izjave 31 navedene uredbe je razvidno tudi, da je njen namen zagotoviti poslovno svobodo in odpravo ovir za prosti pretok plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala.

47 Tako je za uresničevanje ciljev spodbujanja reje in razvoja trženja goveda v trgovini znotraj Skupnosti nujno, da v različnih državah članicah obstaja zadostno število rejskih društev. V tem okviru Uredba 2016/1012 podpira priznavanje novih rejskih društev (glej po analogiji sodbo z dne 11. novembra 2004, Zuchtverband für Ponys, C‑216/02, EU:C:2004:703, točki 32 in 33).

48 Če bi bilo mogoče prošnjo za priznanje zavrniti zgolj zato, ker temelji na zavezah o sodelovanju, ki so jih podpisali rejci, ki so že vpisani v rejski program za isto pasmo pri drugem priznanem rejskem društvu, bi bilo tako lahko ogroženo uresničevanje ciljev iz uvodnih izjav 1, 21 in 31 Uredbe 2016/1012.

49 Glede na zgoraj navedene preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 4(3)(b) Uredbe 2016/1012 v povezavi s Prilogo I, del 1, k tej uredbi in ob upoštevanju uvodne izjave 24 navedene uredbe razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da bi se kot rejsko društvo priznal vlagatelj prošnje, ki se za dokaz tega, da ima dovolj veliko populacijo plemenskih živali in zadostno število rejcev, sklicuje na zaveze o sodelovanju, ki so jih podpisali rejci, ki so že vpisani v rejski program pri drugem priznanem rejskem društvu.

Vprašanja od drugega do četrtega

50 Predložitveno sodišče z vprašanji od drugega do četrtega, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 10 Uredbe 2016/1012 v povezavi s členom 13 te uredbe in Prilogo I, del 1, oddelek B, točka 2(a), k tej uredbi ter ob upoštevanju uvodnih izjav 21 in 24 navedene uredbe razlagati tako, da lahko na eni strani pristojni organ države članice, kadar se rejski program, katerega glavni cilj je izboljšanje neke pasme živali, v tej državi članici že izvaja, odobri nov rejski program, ki ga predloži drugo rejsko društvo za isto pasmo živali in za isto geografsko območje, s katerim se dosega isti cilj in v okviru katerega so bile plemenske živali izbrane iz plemenske populacije rejskega programa, ki se že izvaja, in da je na drugi strani temu organu, kadar bi lahko ta odobritev ogrozila enega ali več elementov iz točk od (a) do (c) člena 10(1) Uredbe 2016/1012, naložena obveznost, in ne dana možnost, da zavrne odobritev novega rejskega programa.

Dopustnost

51 Romunska vlada trdi, da drugo vprašanje ni dopustno, ker odgovor na to vprašanje ni potreben za rešitev spora o glavni stvari in ker je navedeno vprašanje glede na tretje in četrto vprašanje odveč.

52 Iz istih razlogov, kot so navedeni v točki 36 te sodbe, je treba ugotoviti, da domneve upoštevnosti drugega vprašanja ni mogoče ovreči. To vprašanje je torej dopustno.

Vsebinska presoja

53 Na prvem mestu je treba navesti, da čeprav pristojni organ v skladu s členom 8(3) Uredbe 2016/1012 odobri rejske programe, ki so mu predloženi, če so izpolnjeni pogoji iz točk od (a) do (c) tega odstavka, člen 10 te uredbe v zvezi s tem določa odstopanje, pri čemer v odstavku 1 določa, da lahko pristojni organ, ki je priznal rejsko društvo, odobritev rejskega programa tega rejskega društva zavrne iz razloga, da bi navedeni rejski program ogrozil rejski program, ki ga za isto pasmo izvaja drugo rejsko društvo in je v tej državi članici že odobren, kar zadeva vsaj enega od elementov iz točk od (a) do (c) tega člena 10(1).

54 V členu 10(2) Uredbe 2016/1012 so našteta merila, ki jih mora ta organ upoštevati pri presoji obstoja takega tveganja, med katerimi sta merili, ki se na eni strani nanašata na število že odobrenih rejskih programov za isto pasmo v zadevni državi članici in na drugi strani na velikost plemenskih populacij, zajetih v teh rejskih programih.

55 Na drugem mestu, ugotoviti pa je treba, da je v uvodni izjavi 21 Uredbe 2016/1012 izrecno določena možnost odobritve „nadaljnjega rejenega programa“, ki se nanaša na isto pasmo živali in isto geografsko območje ter s katerim se uresničuje isti cilj kot pri obstoječem rejskem programu. Iz iste uvodne izjave je razvidno tudi, da je zakonodajalec Unije želel omogočiti, da se tak nadaljnji program lahko načrtuje s plemenskimi živalmi, „ki lahko izhajajo iz plemenske populacije rejskega društva, ki že izvaja rejski program za [isto] pasmo“.

56 V tem okviru člen 18 navedene uredbe v odstavku 2 natančneje določa, da „[r]ejska društva ne smejo zavrniti vpisa čistopasemske plemenske živali v glavni del svoje rodovniške knjige z utemeljitvijo, da je ta žival za isto pasmo […], že vpisana v glavni del rodovniške knjige“.

57 Poleg tega iz člena 13(1) iste uredbe nedvoumno izhaja, da imajo rejci pravico sodelovati v odobrenem rejskem programu, če izpolnjujejo pogoje iz točk (a) in (b) te določbe.

58 Na tretjem mestu, opozoriti je treba, da je člen 10(1) Uredbe 2016/1012 izjema od splošnega pravila iz člena 8(3) te uredbe, v skladu s katerim mora pristojni organ odobriti rejske programe, ki so mu predloženi, če izpolnjujejo pogoje, naštete v točkah od (a) do (c) zadnjenavedene določbe. V skladu z ustaljeno sodno prakso pa je treba izjeme razlagati ozko, da splošna pravila ne izgubijo pomena (sodba z dne 28. oktobra 2022, Generalstaatsanwaltschaft München (Izročitev in ne bis in idem), C‑435/22 PPU, EU:C:2022:852, točka 120 in navedena sodna praksa).

59 Poleg tega je v členu 10(1) navedene uredbe uporabljen izraz „lahko zavrne“. Prav tako je v uvodni izjavi 21 iste uredbe zavrnitev odobritve novega rejskega programa opredeljena omejevalno, saj bi v skladu z njenim besedilom pristojni organ države članice „moral imeti […] v določenih primerih možnost zavrniti odobritev nadaljnjega rejskega programa“.

60 Iz tega sledi, da Uredba 2016/1012 pristojnim organom držav članic podeljuje diskrecijsko pravico, ki jim omogoča, da zavrnejo odobritev novega rejskega programa, čeprav ta izpolnjuje pogoje iz Priloge I k tej uredbi, kadar bi lahko tak program ogrozil obstoječi rejski program glede enega ali več elementov, ki so izčrpno našteti v točkah od (a) do (c) tega člena 10(1), kar mora preveriti predložitveno sodišče. Če niso podane te okoliščine, so v skladu s členom 8(3) Uredbe 2016/1012 pristojni organi zavezani odobriti rejske programe, ki so jim predloženi, če izpolnjujejo pogoje, ki so našteti v točkah od (a) do (c) tega člena 8(3).

61 Glede na zgoraj navedene preudarke je treba na vprašanja od drugega do četrtega odgovoriti, da je treba člen 10 Uredbe 2016/1012 v povezavi s členom 13 te uredbe in Prilogo I, del 1, oddelek B, točka 2(a), k tej uredbi ter ob upoštevanju uvodnih izjav 21 in 24 navedene uredbe razlagati tako, da lahko na eni strani pristojni organ države članice, kadar se rejski program, katerega glavni cilj je izboljšanje neke pasme živali, v tej državi članici že izvaja, odobri nov rejski program, ki ga predloži drugo rejsko društvo za isto pasmo živali in za isto geografsko območje, s katerim se dosega isti cilj in v okviru katerega so bile plemenske živali izbrane iz plemenske populacije rejskega programa, ki se že izvaja, in da je na drugi strani temu organu, kadar bi lahko ta odobritev ogrozila enega ali več elementov iz točk od (a) do (c) člena 10(1) Uredbe 2016/1012, dana možnost, da zavrne odobritev novega rejskega programa.

Stroški

62 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:

1. Člen 4(3)(b) Uredbe (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo ter o spremembi Uredbe (EU) št. 652/2014, direktiv Sveta 89/608/EGS in 90/425/EGS ter razveljavitvi določenih aktov na področju reje živali („Uredba o reji živali“) v povezavi s Prilog I, del 1, k tej uredbi in ob upoštevanju uvodne izjave 24 navedene uredbe

je treba razlagati tako, da

ne nasprotuje temu, da bi se kot rejsko društvo priznal vlagatelj prošnje, ki se za dokaz tega, da ima dovolj veliko populacijo plemenskih živali in zadostno število rejcev, sklicuje na zaveze o sodelovanju, ki so jih podpisali rejci, ki so že vpisani v rejski program pri drugem priznanem rejskem društvu.

2. Člen 10 Uredbe 2016/1012 v povezavi s členom 13 te uredbe in Prilogo I, del 1, oddelek B, točka 2(a), k tej uredbi ter ob upoštevanju uvodnih izjav 21 in 24 navedene uredbe

je treba razlagati tako, da

lahko na eni strani pristojni organ države članice, kadar se rejski program, katerega glavni cilj je izboljšanje neke pasme živali, v tej državi članici že izvaja, odobri nov rejski program, ki ga predloži drugo rejsko društvo za isto pasmo živali in za isto geografsko območje, s katerim se dosega isti cilj in v okviru katerega so bile plemenske živali izbrane iz plemenske populacije rejskega programa, ki se že izvaja, in da je na drugi strani temu organu, kadar bi lahko ta odobritev ogrozila enega ali več elementov iz točk od (a) do (c) člena 10(1) Uredbe 2016/1012, dana možnost, da zavrne odobritev novega rejskega programa.

Podpisi

* Jezik postopka: romunščina.