Zadeva C‑247/23 [Delditse] ( i )

proti

Országos Idegenrendészeti Főigazgatóság

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék)

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 13. marca 2025

„Predhodno odločanje – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba (EU) 2016/679 – Člen 5(1)(d) – Načelo točnosti – Člen 16 – Pravica do popravka – Člen 23 – Omejitve – Podatki o spolni identiteti – Podatki, ki niso točni že od njihovega vpisa v javni register – Dokazila – Upravna praksa, v skladu s katero se zahteva dokaz o kirurškem posegu za spremembo spola“

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba 2016/679 – Pravica do popravka – Omejitve – Pogoji – Preveritev, ki jo mora opraviti predložitveno sodišče – Obveznost popravka netočnih podatkov o spolni identiteti – Spoštovanje načela točnosti

(člen 16(1) PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 8(1) in (2); Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2016/679, uvodne izjave 1, 10, 59 in 73 ter členi 1, 2(1), 4, točki 1 in 2, ter členi 5, 6, 16 in 23)

(Glej točke od 23 do 28, 30, 32 in od 34 do 38 ter točko 1 izreka.)
Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba 2016/679 – Pravica do popravka – Omejitve – Pogoji – Sprejetje notranjega zakonodajnega ukrepa – Spoštovanje bistva temeljnih pravic in svoboščin – Sorazmernost – Uresničevanje pravice do popravka podatkov o spolni identiteti – Upravna praksa, v skladu s katero se zahteva dokaz o kirurškem posegu za spremembo spola – Nedopustnost

(Listina evropske unije o temeljnih pravicah, členi 3, 7 in 8; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2016/679, člena 16 in 23)

(Glej točke od 40 do 45, 49 in 50 ter točko 2 izreka.)

Povzetek

Sodišče, pri katerem je Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti, Madžarska) vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, se je izreklo po eni strani o tem, ali Splošna uredba o varstvu podatkov ( 1 ) nacionalnemu organu, pristojnemu za vodenje javnega registra, nalaga, da popravi osebne podatke o spolni identiteti fizične osebe, če ti niso točni, in po drugi strani, ali lahko država članica z upravno prakso uresničevanje pravice do popravka takih podatkov v javnem registru pogojuje s predložitvijo dokazov, med drugim o kirurškem posegu za spremembo spola.

VP je oseba z iranskim državljanstvom, ki je s sklicevanjem na svojo transspolno identiteto na Madžarskem dobila status begunca. Iz zdravniških potrdil je razvidno, da ima oseba VP, čeprav je bila rojena kot ženska, moško spolno identiteto. Vendar je bila oseba VP, potem ko ji je bil priznan statusa begunca na tej podlagi, v azilni register vpisana kot ženska.

Oseba VP je leta 2022 pri organu, pristojnem za odločanje o azilu, na podlagi pravice do popravka iz člena 16 SUVP vložila prošnjo, da se navedba njenega spola popravi v moški spol in da se spremeni njeno ime v azilnem registru. Prošnji je priložila zgoraj navedena zdravniška potrdila. Ta organ je z odločbo z dne 11. oktobra 2022 prošnjo osebe VP zavrnil z obrazložitvijo, da ta ni dokazala, da je bil na njenem telesu opravljen kirurški poseg za spremembo spola.

Oseba VP je pri predložitvenem sodišču zoper to odločbo vložila ničnostno tožbo. Predložitveno sodišče je, ker v madžarskem pravu ni postopka za pravno priznanje spremembe spolne identitete in ker dvomi o področju uporabe člena 16 SUVP v takem okviru, o razlagi tega člena vprašalo Sodišče.

Presoja Sodišča

Na prvem mestu, Sodišče je najprej navedlo, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 16 SUVP pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim. S to določbo se v praksi uresničuje temeljna pravica iz člena 8(2), drugi stavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ( 2 ) v skladu s katero ima vsak posameznik pravico do dostopa do podatkov, ki so bili zbrani v zvezi z njim, in pravico zahtevati, da se ti podatki popravijo.

Dalje, člen 16 SUVP je treba razlagati ob upoštevanju po eni strani načela točnosti, ( 3 ) v skladu s katerim morajo biti obdelani podatki točni in po potrebi posodobljeni, pri čemer je pojasnjeno, da je treba sprejeti vse razumne ukrepe, da se zagotovi, da se podatki, ki niso točni glede na namene njihove obdelave, nemudoma izbrišejo ali popravijo. Po drugi strani pa je treba to določbo razlagati tudi ob upoštevanju uvodne izjave 59 SUVP, iz katere je razvidno, da bi bilo treba zagotoviti načine za lažje uresničevanje popravka osebnih podatkov, ki ga zahteva posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Sodišče je v zvezi s tem spomnilo na svojo sodno prakso, v skladu s katero je treba točnost in popolnost osebnih podatkov presojati ob upoštevanju namena, za katerega so bili zbrani.

Nazadnje, Sodišče je ugotovilo, da je cilj SUVP med drugim zagotoviti visoko raven varstva pravice posameznikov do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov. V skladu s tem ciljem mora biti vsaka obdelava osebnih podatkov v skladu zlasti z načelom točnosti, vendar mora izpolnjevati tudi pogoje za zakonitost, določene v tej uredbi. ( 4 )

V obravnavani zadevi mora predložitveno sodišče preveriti točnost zadevnega podatka glede na namen, za katerega je bil ta podatek pridobljen, in zlasti z vidika nacionalnega prava presoditi, ali je namen zbiranja tega podatka identifikacija osebe, na katero se podatki nanašajo. Če gre za tak primer, se torej zdi, da se navedeni podatek nanaša na spolno identiteto, ki jo doživlja ta oseba, in ne na spolno identiteto, ki naj bi ji bila dodeljena ob rojstvu.

V zvezi s tem se država članica ne more sklicevati na posebne določbe nacionalnega prava, sprejete na podlagi člena 6(2) in (3) SUVP, da bi preprečila uresničevanje pravice do popravka. Po eni strani je namreč iz SUVP ( 5 ) razvidno, da je namen teh posebnih določb zgolj natančneje določiti uporabo pravil iz te uredbe in ne odstopanje od teh pravil. Po drugi strani je mogoče pravico do popravka omejiti le pod pogoji iz člena 23 navedene uredbe. Država članica lahko torej med drugim z nacionalnimi zakonodajnimi ukrepi določi omejitve te pravice v zvezi z osebnimi podatki v javnih registrih, ki se vodijo iz razlogov splošnega javnega interesa. Vendar v obravnavani zadevi ni razvidno, da bi madžarski zakonodajalec v skladu s pogoji iz člena 23 SUVP omejil obseg pravice do popravka, niti da bi organ, pristojen za odločanje o azilu, zavrnitev glede zahtevanega popravka utemeljil s sklicevanjem na tako zakonsko omejitev.

Vsekakor se država članica ne more sklicevati na to, da v njenem nacionalnem pravu ni postopka za pravno priznanje transspolne identitete, da bi preprečila uresničevanje pravice do popravka podatka. Čeprav pravo Unije ne posega v pristojnost držav članic na področju osebnega stanja oseb in pravnega priznanja njihove spolne identitete, morajo te države pri izvajanju te pristojnosti vseeno spoštovati pravo Unije. Zato je treba nacionalno ureditev, ki preprečuje, da bi lahko transspolna oseba zaradi nepriznanja njene spolne identitete izpolnjevala pogoj, ki je potreben za to, da bi bila upravičena do pravice, ki jo varuje pravo Unije, kot je v obravnavani zadevi pravica do popravka, šteti za načeloma nezdružljivo s pravom Unije.

Zato je Sodišče ugotovilo, da je treba člen 16 SUVP razlagati tako, da nacionalnemu organu, pristojnemu za vodenje javnega registra, nalaga, da popravi osebne podatke o spolni identiteti posameznika, če ti podatki niso točni v smislu te uredbe.

Na drugem mestu, Sodišče je ugotovilo, da v členu 16 SUVP ni pojasnjeno, katere dokaze lahko upravljavec zahteva za ugotovitev netočnosti osebnih podatkov, katerih popravek zahteva posameznik.

Vendar je Sodišče v tem kontekstu – če se od osebe, na katero se nanašajo osebni podatki in ki zahteva popravek teh podatkov, lahko zahteva, da predloži upoštevne in zadostne dokaze, ki jih je glede na okoliščine obravnavanega primera mogoče od te osebe razumno zahtevati, da bi dokazala netočnost navedenih podatkov – navedlo, da lahko država članica uresničevanje pravice do popravka omeji le ob spoštovanju člena 23 SUVP. Sodišče je pojasnilo, da je pravica do popravka lahko omejena v okviru vodenja javnih registrov, ki se vodijo iz razlogov splošnega javnega interesa, zlasti za zagotavljanje zanesljivosti in doslednosti teh registrov.

V obravnavani zadevi je zadevna država članica sprejela upravno prakso, v skladu s katero je uveljavljanje pravice transspolne osebe do popravka podatkov o njeni spolni identiteti v javnem registru pogojeno s predložitvijo dokaza o kirurškem posegu za spremembo spola. S takšno upravno prakso se omejuje pravica do popravka.

V zvezi s tem je Sodišče poudarilo, prvič, da taka upravna praksa ne izpolnjuje zahteve, v skladu s katero lahko pravo države članice obseg pravice do popravka omeji le z zakonodajnimi ukrepi.

Drugič, taka upravna praksa posega zlasti v bistvo pravice do osebne celovitosti in pravice do spoštovanja zasebnega življenja iz členov 3 in 7 Listine. Sodišče je v tem okviru opozorilo, da je Evropsko sodišče za človekove pravice med drugim razsodilo, da priznanje spolne identitete transspolne osebe ne more biti pogojeno s kirurškim posegom, ki ga ta oseba ne želi. ( 6 )

Nazadnje, tretjič, taka upravna praksa nikakor ni niti potrebna niti sorazmerna za zagotovitev zanesljivosti in doslednosti javnega registra, kot je azilni register, ker je zdravniško potrdilo, vključno s predhodno psihodiagnozo, v zvezi s tem lahko upošteven in zadosten dokaz.

Sodišče je iz tega sklepalo, da je treba člen 16 SUVP razlagati tako, da se za uresničevanje pravice do popravka osebnih podatkov o spolni identiteti posameznika, ki so navedeni v javnem registru, od tega posameznika lahko zahteva, da predloži upoštevne in zadostne dokaze, ki jih je mogoče od navedenega posameznika razumno zahtevati, da dokaže netočnost teh podatkov. Vendar država članica nikakor ne sme z upravno prakso pogojevati uresničevanja te pravice s predložitvijo dokazov o kirurškem posegu za spremembo spola.

( i ) Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.

( 1 ) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, UL 2016, L 119, str. 1; v nadaljevanju: SUVP).

( 2 ) V nadaljevanju: Listina.

( 3 ) Načelo iz člena 5(1)(d) SUVP.

( 4 ) Glej člen 6 SUVP.

( 5 ) Glej uvodno izjavo 10, tretji stavek, SUVP.

( 6 ) Glej v tem smislu sodbo ESČP z dne 19. januarja 2021, X in Y proti Romuniji (CE:ECHR:2021:0119JUD000214516, točki 165 in 167 ter navedena sodna praksa).