Zadeva C‑119/23

Virgilijus Valančius

proti

Lietuvos Republikos Vyriausybė

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Vilniaus apygardos administracinis teismas)

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 29. julija 2024

„Predhodno odločanje – Člen 19(2), tretji pododstavek, PEU – Člen 254, drugi odstavek, PDEU – Imenovanje sodnikov Splošnega sodišča Evropske unije – Jamstva neodvisnosti – Izpolnjevanje pogojev za imenovanje na visoke sodniške položaje – Nacionalni postopek za predlaganje kandidata za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije – Skupina neodvisnih strokovnjakov, zadolžena za ocenjevanje kandidatov – Seznam uspešnosti kandidatov, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 19(2), tretji pododstavek, PEU in člena 254, drugi odstavek, PDEU – Predlog kandidata s seznama uspešnosti, ki ni najvišje uvrščeni kandidat – Mnenje odbora iz člena 255 PDEU o ustreznosti kandidatov“

Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Obseg – Postopek imenovanja sodnikov Unije – Nacionalni postopek za predlaganje kandidata za sodnika Splošnega sodišča – Predlog za razlago zahtev, ki so s Pogodbama določene za imenovanje sodnikov Splošnega sodišča – Vključitev

(člen 19(2), tretji pododstavek, PEU; člen 254, drugi odstavek, PDEU)

(Glej točke od 28 do 34.)
Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Načelo neodvisnosti sodnikov – Obseg – Razmerje do pravice do neodvisnega, nepristranskega in z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča

(člena 2 in 19(2), tretji pododstavek, PEU)

(Glej točke od 46 do 50.)
Sodišče Evropske unije – Imenovanje sodnikov Splošnega sodišča Evropske unije – Zahtevi po neodvisnosti in strokovni usposobljenosti, ki sta določeni s pravom Unije – Vpliv na nacionalni postopek za predlaganje kandidata za sodnika Splošnega sodišča – Nacionalna ureditev, ki določa, da v izbirnem postopku sodeluje skupina neodvisnih strokovnjakov, zadolžena za ocenjevanje kandidatov in sestavo seznama uspešnosti – Predlog nacionalne vlade, naj se potrdi kandidat na tem seznamu, ki ni najvišje uvrščeni kandidat – Dopustnost – Jamstva za spoštovanje navedenih zahtev

(člen 19(2), tretji pododstavek, PEU; člen 254, drugi odstavek, PDEU)

(Glej točke 53, 54, od 56 do 60, 62, 63, 65 in 66 ter izrek.)

Povzetek

Sodišče, pri katerem je Vilniaus apygardos administracinis teismas (regionalno upravno sodišče v Vilni, Litva) vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, se je v sestavi velikega senata izreklo o vplivu določb Pogodb, ki urejata imenovanje sodnikov Splošnega sodišča Evropske unije, ( 1 ) na nacionalni postopek za predlaganje kandidata za opravljanje te funkcije.

V. Valančius je bil leta 2016 imenovan za sodnika Splošnega sodišča. Potem ko se je avgusta 2019 njegov mandat iztekel, je to funkcijo opravljal še naprej. ( 2 ) Leta 2021 je bil razpisan postopek za izbiro kandidata za sodnika Splošnega sodišča. ( 3 ) V skladu s tem postopkom je delovna skupina, v kateri so bili po večini neodvisni strokovnjaki, sestavila seznam uspešnosti kandidatov, razvrščenih po padajočem vrstnem redu glede na doseženo oceno. V. Valančius je bil na tem seznamu najvišje uvrščeni kandidat.

Litovska vlada se je leta 2022 odločila, da za kandidata za sodnika Splošnega sodišča predlaga osebo, ki je bila na navedenem seznamu uvrščena na drugo mesto. Potem ko je odbor iz člena 255 PDEU izdal negativno mnenje o tem kandidatu, se je ta vlada odločila predlagati kandidaturo osebe, ki je bila na istem seznamu uvrščena na tretje mesto. Leta 2023 je bila zadnjenavedena oseba imenovana za sodnika Splošnega sodišča.

V. Valančius je pred predložitvenim sodiščem izpodbijal zakonitost sklepov o predlaganju, ki jih je sprejela litovska vlada, pri čemer je med drugim predlagal, naj se tej vladi odredi, da ponovno začne postopek predlaganja in predloži ime kandidata, ki je na seznamu uspešnosti uvrščen najvišje.

V teh okoliščinah je predložitveno sodišče prosilo Sodišče, naj se izreče o razlagi določb Pogodb, ki urejata imenovanje sodnikov Splošnega sodišča.

Presoja Sodišča

Sodišče je v zvezi s svojo pristojnostjo za odločanje o tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe navedlo, da je v skladu s pravom Unije ( 4 ) postopek imenovanja sodnika Splošnega sodišča sestavljen iz treh faz. V prvi fazi vlada zadevne države članice predlaga kandidata za sodnika Splošnega sodišča, tako da ta predlog posreduje generalnemu sekretariatu Sveta. V drugi fazi odbor iz člena 255 PDEU poda mnenje o ustreznosti tega kandidata za opravljanje nalog sodnika Splošnega sodišča glede na zahtevi iz člena 254, drugi odstavek, PDEU. V tretji fazi, ki sledi posvetovanju s tem odborom, vlade držav članic prek svojih predstavnikov imenujejo navedenega kandidata za sodnika Splošnega sodišča s sklepom, sprejetim v medsebojnem soglasju na predlog vlade zadevne države članice. Tako je sklep o predlaganju kandidata za sodnika Splošnega sodišča, ki ga sprejme vlada države članice, prva faza postopka imenovanja, ki ga urejata člen 19(2), tretji pododstavek, PEU in člen 254, drugi odstavek, PDEU, ter torej iz tega naslova spada na področje uporabe teh določb. V teh okoliščinah razlaga teh določb očitno spada v pristojnost Sodišča za predhodno odločanje.

V zvezi z vsebinskim vidikom postavljenih vprašanj za predhodno odločanje je Sodišče poudarilo, da zahteva po neodvisnosti sodišč konkretizira eno od temeljnih vrednot Unije in njenih držav članic, določenih v členu 2 PEU, ki opredeljujejo sámo identiteto Unije kot skupnega pravnega reda in ki jih morajo spoštovati tako Unija kot države članice. Ker je ta zahteva, ki ima dva vidika, in sicer neodvisnost v strogem pomenu besede in nepristranskost, neločljivo povezana z nalogo sojenja ter ker je s členom 19 PEU Sodišču Evropske unije in nacionalnim sodiščem naloženo skupno breme zagotavljanja sodnega nadzora v pravnem redu Unije, navedena zahteva velja tako na ravni Unije, med drugim za sodnike Splošnega sodišča, kot na ravni držav članic, in sicer za nacionalna sodišča.

Poleg tega je Sodišče opozorilo, da je zahteva po z zakonom predhodno ustanovljenem sodišču tesno povezana med drugim z zahtevo po neodvisnosti, saj se obe nanašata na spoštovanje temeljnih načel vladavine prava in delitve oblasti, ki sta bistveni načeli za pravno državo, katere vrednota je potrjena v členu 2 PEU. Zahteva po z zakonom predhodno ustanovljenem sodišču pa po svoji naravi zajema postopek imenovanja sodnikov, pri čemer je treba pojasniti, da se neodvisnost sodišča med drugim meri po tem, kako so bili imenovani njegovi člani.

Glede tega morajo vsebinski pogoji in postopkovna pravila v zvezi z imenovanjem sodnikov Splošnega sodišča omogočati, da se pri pravnih subjektih izključi vsak legitimen dvom o tem, da ti izpolnjujejo zahtevi iz člena 19(2), tretji pododstavek, PEU in člena 254, drugi odstavek, PDEU, ki se nanašata na „neodvisnost“ in na „pogoje za imenovanje na visoke sodniške položaje“. Za to je treba zlasti zagotoviti integriteto celotnega postopka imenovanja sodnikov Splošnega sodišča in posledično tudi njegovega rezultata v vsaki od faz, iz katerih je ta postopek sestavljen.

Tako je Sodišče najprej v zvezi z nacionalno fazo predlaganja kandidata za sodnika Splošnega sodišča na eni strani navedlo, da je treba ob neobstoju posebnih določb v zvezi s tem v pravu Unije postopkovna pravila za predlaganje takega kandidata določiti v nacionalnem pravnem redu vsake države članice, pod pogojem, da ta pravila pri pravnih subjektih ne morejo vzbuditi legitimnih dvomov o tem, ali predlagani kandidat izpolnjuje zahteve iz člena 19(2), tretji pododstavek, PEU in člena 254, drugi odstavek, PDEU. V zvezi s tem okoliščina, da predstavniki zakonodajne ali izvršilne oblasti sodelujejo v postopku imenovanja sodnikov, sama po sebi pri pravnih subjektih ne more povzročiti takih legitimnih dvomov. Ob tem pa lahko posredovanje neodvisnih posvetovalnih organov in obstoj obveznosti obrazložitve v nacionalnem pravu prispevata k večji objektivnosti postopka imenovanja, tako da se zameji diskrecijska pravica, ki jo ima lahko institucija, pristojna za imenovanje.

Na drugi strani je Sodišče, kar zadeva vsebinske pogoje, določene za izbor in predlaganje kandidatov za sodnika Splošnega sodišča, poudarilo, da morajo države članice, čeprav imajo široko polje proste presoje za opredelitev teh pogojev, ne glede na postopkovna pravila, ki se uporabljajo za to, zagotoviti, da predlagani kandidati izpolnjujejo zahtevi po neodvisnosti in strokovni usposobljenosti iz člena 19(2), tretji pododstavek, PEU in člena 254, drugi odstavek, PDEU.

Dalje, Sodišče je poudarilo, da je za preverjanje ustreznosti kandidatov, ki jih predlagajo države članice, za opravljanje nalog sodnika Splošnega sodišča z vidika teh zahtev prav tako odgovoren odbor iz člena 255 PDEU. Ta odbor mora namreč za sprejetje mnenja o tej ustreznosti preveriti, ali predlagani kandidat izpolnjuje zahtevi po neodvisnosti in strokovni usposobljenosti, ki morata biti v skladu s Pogodbama izpolnjeni za opravljanje nalog sodnika Splošnega sodišča.

V tem okviru je Sodišče pojasnilo, da je obstoj odprtega, preglednega in strogega izbirnega postopka sicer upošteven element v okviru preverjanja, ali predlagani kandidat ti zahtevi izpolnjuje, vendar neobstoj takega postopka sam po sebi še ni razlog, na podlagi katerega bi bilo mogoče dvomiti o takem izpolnjevanju. Pri takem preverjanju lahko odbor iz člena 255 PDEU vlado, ki je podala predlog, zaprosi za predložitev dodatnih informacij ali drugih elementov, ki so po mnenju odbora potrebni za njegovo posvetovanje.

Nazadnje, Sodišče je navedlo, da je naloga zagotavljanja spoštovanja zahtev iz člena 19(2), tretji pododstavek, PEU in člena 254, drugi odstavek, PDEU naložena tudi vladam držav članic prek njihovih predstavnikov, ko se te vlade ob upoštevanju mnenja odbora iz člena 255 PDEU odločijo, da za sodnika Splošnega sodišča imenujejo kandidata, ki ga je predlagala ena od teh vlad. Ko je ta kandidat imenovan, namreč postane sodnik Unije in ne predstavlja države članice, ki ga je predlagala.

Sodišče je glede na te preudarke ugotovilo, da kadar je država članica določila postopek izbire kandidatov za sodnika Splošnega sodišča, v okviru katerega je skupina, ki jo po večini sestavljajo neodvisni strokovnjaki, zadolžena za ocenjevanje teh kandidatov, za pripravo seznama uspešnosti tistih kandidatov, ki izpolnjujejo zahtevi iz člena 19(2), tretji pododstavek, PEU in člena 254, drugi odstavek, PDEU, ter za to, da kot priporočilo navede najvišje uvrščenega kandidata na tem seznamu, zgolj dejstvo, da se je vlada te države članice odločila predlagati kandidata z navedenega seznama, ki ni najvišje uvrščeni kandidat, samo po sebi ne zadostuje za ugotovitev, da lahko ta predlog vzbudi legitimne dvome o tem, ali predlagani kandidat ti zahtevi izpolnjuje. Poleg tega dejstvo, da je odbor iz člena 255 PDEU izrazil pozitivno mnenje glede kandidata, ki ga je predlagala nacionalna vlada in ki je bil na tem seznamu uvrščen na tretje mesto, lahko potrdi, da je odločitev vlad držav članic o imenovanju tega kandidata v skladu z zgoraj navedenima zahtevama.

( 1 ) Člen 19(2), tretji pododstavek, PEU in člen 254, drugi odstavek, PDEU.

( 2 ) Na podlagi člena 5, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije.

( 3 ) Pretendento į Europos Sąjungos Bendrojo Teismo teisėjus atrankos tvarkos aprašas (opis postopka izbire kandidata za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, ki je bil sprejet z odredbo št. 1R-65 ministra za pravosodje Republike Litve z dne 9. marca 2021.

( 4 ) Zlasti v skladu s členom 19(2), tretji pododstavek, PEU, členom 254, drugi odstavek, PDEU in členom 255 PDEU.