–

za Prokuratura Okręgowa w Warszawie A. Bortkiewicz,

–

za poljsko vlado B. Majczyna in S. Żyrek, agenta,

–

za Evropsko komisijo K. Herrmann in P. J. O. Van Nuffel, agenta,

1

Predlogi za sprejetje predhodne odločbe se nanašajo na razlago člena 19(1), drugi pododstavek, PEU in člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) ter načel pravne varnosti, nespremenljivosti pravnomočnih odločb, sorazmernosti in procesne avtonomije.

2

Ti predlogi so bili vloženi v okviru postopkov za izvršitev štirih pravnomočnih obsodilnih sodnih odločb, s katerimi so bile osebam KB, RZ, AN in CG naložene kazenske sankcije.

3

Člen 9(1) in (2) ustawa – Kodeks karny wykonawczy (zakonik o izvrševanju kazenskih sankcij) z dne 6. junija 1997 (Dz. U. 2023, pozicija 127; v nadaljevanju: zakonik o izvrševanju kazenskih sankcij) določa:

„1.   Postopek izvršitve se začne takoj po tem, ko sodba postane izvršljiva.

2.   Sodba ali sklep, izdan(a) v skladu s členom 420 ustawa – Kodeks postępowania karnego [(zakonik o kazenskem postopku) z dne 6. junija 1997 (Dz. U. iz leta 2022, pozicija 1375)] v zvezi z zaplembo ali materialnimi dokazi postane izvršljiv v trenutku, ko postane pravnomočen/-a, razen če zakonik določa drugače.“

4

Člen 13(1) zakonika o izvrševanju kazenskih sankcij določa:

„Organ, ki izvršuje odločbo, in vsaka oseba, ki jo odločba neposredno zadeva, lahko sodišču, ki je izreklo odločbo, predlaga, naj odpravi dvome o izvršitvi odločbe ali očitke v zvezi z izračunom kazni. Zoper sklep sodišča je mogoče vložiti pritožbo.“

5

Člen 15(1) tega zakonika določa:

„Sodišče prekine postopek izvršitve v primeru zastaranja izvršitve kazenske sankcije, smrti obsojenca ali katerega koli drugega razloga, ki izključuje ta postopek.“

6

S sodbo Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi, Poljska) z dne 28. decembra 2022 je bila oseba KB obsojena na pogojno kazen dveh mesecev zapora in plačilo denarne kazni zaradi javne žalitve predsednika Republike Poljske 1. in 2. marca 2022 z uporabo družbenega omrežja Twitter (zadeva C‑114/23).

7

S sodbo istega sodišča z dne 28. novembra 2022 je bila oseba RZ obsojena na pogojno kazen enega leta zapora in plačilo denarne kazni, ker je z namenom pridobitve premoženjske koristi drugo osebo napeljala, da je razpolagala v škodo lastnega premoženja (zadeva C‑115/23).

8

S sodbo navedenega sodišča z dne 9. februarja 2023 je bila oseba AN obsojena na skupno kazen enajst mesecev omejitve svobode zaradi dveh kaznivih dejanj računalniške goljufije (zadeva C‑132/23).

9

Te tri sodbe sta izrekla sodnika posameznika, in sicer sodnik LM v zadevah C‑114/23 in C‑132/23 ter sodnik OP v zadevi C‑115/23. Sodbe so postale pravnomočne, ne da bi bile izpodbijane.

10

Oseba CG pa je bila s sodbo Sąd Apelacyjny w Warszawie (pritožbeno sodišče v Varšavi, Poljska) z dne 30. decembra 2022 obsojena na kazen osmih let zapora zaradi fizične in duševne zlorabe dojenčka (zadeva C‑160/23). Ta sodba, ki jo je izrekel senat treh sodnikov, ki odloča v pritožbenem postopku, in sicer sodniki JL, KS in MP, je prav tako postala pravnomočna.

11

Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi), ki je predložitveno sodišče, odloča o izvršitvi štirih pravnomočnih sodnih odločb iz točk od 6 do 10 te sodbe.

12

Navedeno sodišče poudarja, da sta bila tako sodnika LM in OP Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi), kot trije sodniki JL, KS in MP Sąd Apelacyjny w Warszawie (pritožbeno sodišče v Varšavi) (v nadaljevanju skupaj: zadevni sodniki) imenovani s sklepi predsednika Republike Poljske na predlog Krajowa Rada Sądownictwa (nacionalni sodni svet, Poljska), v sestavi, ki izhaja iz ustawa o zmianie ustawy o Krajowej Radzie Sądownictwa oraz niektórych innych ustaw (zakon o spremembi zakona o nacionalnem sodnem svetu in nekaterih drugih zakonov) z dne 8. decembra 2017 (Dz. U. 2018, pozicija 3). Ni pa sporno, da ta organ ni neodvisen.

13

Iz tega naj bi sledilo, da sodišče – v katerega sestavi je sodnik, imenovan na predlog nacionalnega sodnega sveta, v sestavi, ki izhaja iz zakona iz prejšnje točke – ni pravilno sestavljeno in ga ni mogoče šteti za neodvisno in nepristransko sodišče, zlasti v smislu člena 47 Listine.

14

Poleg tega predložitveno sodišče v predlogu za sprejetje predhodne odločbe v zadevi C‑160/23 navaja, da je Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče, Poljska) že z več sodbami razveljavilo sodbe, ki jih je v pritožbenem postopku izrekla sestava Sąd Apelacyjny w Warszawie (pritožbeno sodišče v Varšavi), v kateri je bil sodnik JL, med drugim v zadevi, v kateri je sodil s sodnikoma KS in MP. Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) je tako izpostavilo okoliščine imenovanja sodnika JL, njegove povezave s političnimi silami in njegovo delovanje v vlogi vodje disciplinskega postopka za sodnike splošnih sodišč. Enako naj bi veljalo za sodnika KS. Kar pa zadeva sodnika MP, je Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) upoštevalo nepravilnost pri njegovem imenovanju in izvajanje njegove dejavnosti v nacionalnem sodnem svetu, ki naj bi ogrožala neodvisnost sodišč in sodnikov.

15

Predložitveno sodišče meni, da poljsko pravo, razlagano ob upoštevanju prava Unije in sodne prakse Sodišča, sodiščem, ki vsebinsko odločajo v kazenskih zadevah, omogoča, da preučijo ugovor, ki se nanaša na nespoštovanje zahtev iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU in člena 47 Listine, na katerega se lahko sklicuje obtoženec, druge stranke v postopku in sam sodnik. Vendar naj v obravnavanih zadevah v okviru štirih kazenskih postopkov, v katerih so bile izrečene pravnomočne sodne odločbe, ki so predmet izvršilnih postopkov v glavni stvari, ne bi bil podan noben ugovor v tem smislu, zadevni sodniki pa naj ne bi preučili spoštovanja teh zahtev.

16

V tem kontekstu navedeno sodišče meni, da je treba ugotoviti, ali je na podlagi prava Unije spoštovanje navedenih zahtev mogoče preveriti, po potrebi po uradni dolžnosti, v poznejši fazi, zlasti v postopku sodne izvršbe. Navedeno sodišče meni, da mora biti tako.

17

V obravnavanih zadevah bi moralo torej navedeno sodišče zaradi nepravilnosti pogojev imenovanja zadevnih sodnikov ugotoviti neobstoj pravnomočnih sodnih odločb, ki so predmet izvršilnih postopkov, v katerih odloča. Navedeno sodišče bi zato moralo ustaviti te postopke, kazenska odgovornost oseb KB, RZ, AN in CG pa bi morala biti predmet novih sodnih odločb.

18

V teh okoliščinah je Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

19

S sklepi predsednika Sodišča z dne 4. in 18. aprila 2023 so bile zadeve C‑114/23, C‑115/23, C‑132/23 in C‑160/23 združene za pisni in ustni del postopka ter izdajo sodbe.

20

Predložitveno sodišče je predlagalo, naj se ti predlogi za sprejetje predhodne odločbe obravnavajo po hitrem postopku predhodnega odločanja, ki je določen v členu 105 Poslovnika Sodišča. V utemeljitev svojih predlogov je navedlo, da se zadeve v glavni stvari nanašajo na kazensko pravo, da se te zadeve nanašajo na temeljne pravice in da je v splošnem interesu, da storilci kaznivih dejanj nemudoma kazensko odgovarjajo.

21

Člen 105(1) Poslovnika določa, da če je treba zadevo zaradi njene narave obravnavati v kar najkrajšem času, lahko predsednik Sodišča na predlog predložitvenega sodišča ali izjemoma po uradni dolžnosti po opredelitvi sodnika poročevalca in generalnega pravobranilca odloči, da se predlog za sprejetje predhodne odločbe obravnava po hitrem postopku.

22

V skladu z ustaljeno sodno prakso je tak hitri postopek postopkovni instrument, namenjen odzivu na položaj izjemne nujnosti (sodba z dne 2. marca 2021, A. B. in drugi (Imenovanje sodnikov vrhovnega sodišča – Pravno sredstvo), C‑824/18, EU:C:2021:153, točka 48 in navedena sodna praksa).

23

V obravnavanih zadevah je predsednik Sodišča 4. in 18. aprila 2023 po opredelitvi sodnice poročevalke in generalne pravobranilke odločil, da se predlogom iz točke 20 te sodbe ne ugodi. Predložitveno sodišče namreč ni navedlo posebnih razlogov v zvezi z okoliščinami izvršilnih postopkov v glavni stvari, zaradi katerih bi bilo treba o predlogih za sprejetje predhodne odločbe odločiti v kar najkrajšem času. Poleg tega dejstvo, da se za zadeve v glavni stvari uporablja kazensko pravo, samo po sebi ne upravičuje njihovega hitrega obravnavanja (glej v tem smislu sodbo z dne 16. novembra 2021, Prokuratura Rejonowa w Mińsku Mazowieckim in drugi, od C‑748/19 do C‑754/19, EU:C:2021:931, točka 26). Nazadnje, zgolj s – sicer legitimnim – interesom posameznikov, da čim prej določijo obseg pravic, ki jih imajo na podlagi prava Unije, ni mogoče dokazati obstoja izjemne okoliščine (sodba z dne 28. aprila 2022, Phoenix Contact, C‑44/21, EU:C:2022:309, točka 16).

24

Potem ko je Sodišče 4. aprila 2023 na predložitveno sodišče naslovilo zahtevo za informacije, je slednje med drugim podalo pojasnila o svoji vlogi v izvršilnih postopkih. Navedeno sodišče je navedlo, da je v zvezi s pravnomočnimi sodbami, ki so jih v kazenskih zadevah izrekle sestave Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi), pristojno za sprejetje ukrepov, določenih v zakoniku o izvršitvi kazenskih sankcij. Šlo naj bi za ukrepe, kot so, prvič, odreditev izvršitve kazni, drugič, namestitev obsojene osebe s posredovanjem policije v zavod za prestajanje kazni zapora, da bi v njem prestajala izrečeno kazen, tretjič, izvršitev take sodbe v delu, v katerem je bilo s sodbo obsojeni osebi naloženo plačilo stroškov postopka v državno blagajno, četrtič, preučitev, po potrebi, prošnje za odlog izvršitve kazni odvzema prostosti, in petič, izdaja naloga za prijetje zaradi iskanja obsojenca v primeru njegovega pobega.

25

Poljska vlada v bistvu trdi, da so vprašanja v zvezi z organizacijo sodstva v državah članicah v izključni pristojnosti teh držav in ne spadajo na stvarno področje uporabe prava Unije.

26

V zvezi s tem je iz ustaljene sodne prakse razvidno, da čeprav je organizacija sodstva v državah članicah res v njihovi pristojnosti, morajo države članice pri izvajanju te pristojnosti spoštovati obveznosti, ki zanje izhajajo iz prava Unije, in da lahko to velja med drugim glede nacionalnih pravil v zvezi s sprejetjem odločb o imenovanju sodnikov in po potrebi pravil v zvezi s sodnim nadzorom, ki se uporablja v okviru takih postopkov imenovanja (sodba z dne 9. januarja 2024, G. in drugi (Imenovanje sodnikov splošnih sodišč na Poljskem), C‑181/21 in C‑269/21, EU:C:2024:1, točka 57 in navedena sodna praksa).

27

Poleg tega je iz vprašanj za predhodno odločanje jasno razvidno, da se ne nanašata na razlago poljskega prava, temveč na razlago določb in splošnih načel prava Unije, na katere se nanašata.

28

Iz tega izhaja, da je Sodišče pristojno za odločanje o teh predlogih za sprejetje predhodne odločbe.

29

Prokuratura Okręgowa w Warszawie (regionalno državno tožilstvo v Varšavi, Poljska) in poljska vlada izpodbijata dopustnost teh predlogov za sprejetje predhodne odločbe v bistvu z utemeljitvijo, da odgovor na vprašanji za predhodno odločanje ni potreben.

30

Regionalno državno tožilstvo v Varšavi tako v bistvu trdi, da je namen izvršilnih postopkov v glavni stvari izvršitev pravnomočne sodne odločbe, izrečene v kazenskem postopku, in ne rešitev spora za izdajo meritorne odločbe. Predložitveno sodišče naj bi bilo kot izvršilno sodišče vezano na vsebino izvršljivih pravnomočnih sodnih odločb in naj ne bi bilo pristojno za nadzor nad njihovo veljavnostjo.

31

Poljska vlada pa v bistvu trdi, da sta vprašanji za predhodno odločanje hipotetični. Iz predlogov za sprejetje predhodne odločbe naj ne bi bil razviden noben poseben pomislek glede neodvisnosti sodišč, ki so izrekla pravnomočne sodne odločbe, obravnavane v postopkih v glavni stvari. Dvomi predložitvenega sodišča naj bi se nanašali le na dejstvo, da so bili zadevni sodniki imenovani na predlog organa, katerega polovico članov je izvolila zakonodajna veja oblasti. Iz sodne prakse Sodišča pa naj bi izhajalo, da takšno imenovanje samo po sebi ne pomeni kršitve pravice do neodvisnega, nepristranskega in z zakonom ustanovljenega sodišča.

32

Opozoriti je treba, da je Sodišče že večkrat poudarilo, da je postopek, uveden s členom 267 PDEU, instrument sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, s katerim prvo zagotavlja drugim razlago prava Unije, ki jo potrebujejo za rešitev sporov, o katerih odločajo, ter da namen predhodnega odločanja ni oblikovanje posvetovalnih mnenj o splošnih ali hipotetičnih vprašanjih, temveč dejanska potreba po učinkoviti rešitvi spora (sodba z dne 9. januarja 2024, G. in drugi (Imenovanje sodnikov splošnih sodišč na Poljskem), C‑181/21 in C‑269/21, EU:C:2024:1, točka 62 in navedena sodna praksa).

33

Kot izhaja iz člena 267 PDEU, „je treba“ predhodno odločbo, za katero je zaprošeno, sprejeti, da se predložitvenemu sodišču omogoči „izreči sodbo“ v zadevi, v kateri odloča (sodba z dne 9. januarja 2024, G. in drugi (Imenovanje sodnikov splošnih sodišč na Poljskem), C‑181/21 in C‑269/21, EU:C:2024:1, točka 63 in navedena sodna praksa).

34

Sodišče je tako opozorilo, da iz besedila in sistematike člena 267 PDEU izhaja, da postopek predhodnega odločanja zlasti predpostavlja, da pred nacionalnimi sodišči dejansko poteka spor, v okviru katerega se od teh sodišč zahteva, da izdajo odločbo, v kateri bo mogoče upoštevati sodbo, izdano v postopku predhodnega odločanja (sodba z dne 9. januarja 2024, G. in drugi (Imenovanje sodnikov splošnih sodišč na Poljskem), C‑181/21 in C‑269/21, EU:C:2024:1, točka 64 in navedena sodna praksa).

35

V obravnavanih zadevah je iz pojasnil predložitvenega sodišča razvidno, da mora to sodišče odločiti v okviru postopka izvršitve pravnomočnih sodnih odločb o kazenski obsodbi, zoper katere ni več mogoče vložiti pravnega sredstva. Po mnenju navedenega sodišča bi bilo člane sestav, ki so izrekle te odločbe, mogoče preizkusiti v glavnem kazenskem postopku, ki je glede na spis, ki ga ima na voljo Sodišče, ločen od izvršilnega postopka.

36

Glede na elemente, ki jih je predložilo predložitveno sodišče, pa je tak nadzor v fazi izvršitve navedenih odločb izključen. Tako se navedeno sodišče ne sklicuje na nobeno določbo poljskega procesnega prava, s katero bi mu bila podeljena pristojnost za preizkus skladnosti teh odločb zlasti s pravom Unije. Poleg tega so v skladu s pojasnili, ki jih je navedeno sodišče podalo v odgovor na zahtevo za informacije iz točke 24 te sodbe, njegove pristojnosti v fazi izvršitve takih odločb omejene na sprejetje ukrepov, določenih z zakonikom o izvrševanju kazenskih sankcij.

37

Glede na te elemente ni razvidno, da bi bilo predložitveno sodišče na podlagi pravil poljskega prava pristojno za presojo zakonitosti – zlasti z vidika prava Unije – sestav, ki so izrekle pravnomočne kazenske obsodilne sodbe, ki so predmet izvršilnih postopkov, o katerih odloča.

38

Tako sta vprašanji, postavljeni v teh združenih zadevah, neločljivo povezani s fazo pred temi izvršilnimi postopki, ki je bila dokončno končana in ki je ločena od navedenih izvršilnih postopkov. Navedeni vprašanji torej ne ustrezata potrebi za rešitev sporov v zadevah glavni stvari, temveč je njun namen od Sodišča pridobiti presojo, ki je splošna in ni povezana s potrebami teh zadev (glej po analogiji sodbo z dne 9. januarja 2024, G. in drugi (Imenovanje sodnikov splošnih sodišč na Poljskem), C‑181/21 in C‑269/21, EU:C:2024:1, točka 78 in navedena sodna praksa).

39

Iz tega sledi, da ti vprašanji presegata okvir sodne naloge, ki jo ima Sodišče na podlagi člena 267 PDEU (glej po analogiji sodbo z dne 9. januarja 2024, G. in drugi (Imenovanje sodnikov splošnih sodišč na Poljskem), C‑181/21 in C‑269/21, EU:C:2024:1, točka 79 in navedena sodna praksa).

40

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da zadevni predlogi za sprejetje predhodne odločbe niso dopustni.

41

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

Predlogi za sprejetje predhodne odločbe, ki jih je vložilo Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi, Poljska) z odločbami z dne 18. februarja 2023 (C‑114/23 in C‑115/23), z dne 6. marca 2023 (C‑132/23) in z dne 14. marca 2023 (C‑160/23), niso dopustni.