Tožba, vložena 30. septembra 2022 – MBDA France/Komisija

(Zadeva T-614/22)

(2023/C 7/42)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: MBDA France (Le Plessis-Robinson, Francija) (zastopnika: F. de Bure, in A. Delors, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	na podlagi členov 256 in 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije razglasi za ničen sklep Komisije, ki je bil tožeči stranki vročen 20. julija 2022 (ARES(2022)5278815), s katerim je bil zavrnjen predlog EDF-2021-AIRDEF-D- EATMI-HYDIS (v nadaljevanju: predlog HYDIS);

—

na isti podlagi razglasi za nične vse povezane sklepe, da bi se omogočila ponovna ocena predlogov, predloženih kot odgovor na razpis za zbiranje predlogov EDF-2021-AIRDEF-D „Endo-atmosferski prestreznik – faza načrtovanja“ in predodelitev sredstev, vključno s sklepom Komisije o sprejetju predloga, ki ga je predložil konzorcij, ki ga koordinira Sener Aeroespacial (v nadaljevanju: predlog HYDEF);

—	toženi stranki naloži, naj predloži vse dokumente, ki jih tožeča stranka zahteva v zvezi z oceno predlogov HYDIS in HYDEF, ki jo je opravila Komisija;

—	toženi stranki naloži plačilo sodnih in drugih stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog, s katerim trdi, da je Komisija s tem da je sprejela nenaravno in arbitrarno metodologijo, ki je v nasprotju z temeljnimi cilji reševanja endo-atmosferskih prestreznikov (v nadaljevanju: projekt EATMI), prekoračila meje svoje diskrecijske pravice.

Cilj projekta EATMI je dodeliti 100 milijonov EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega obrambnega sklada (v nadaljevanju: EDF) za fazo načrtovanja reševanja prestreznika zoper „hipersonične“ izstrelke in jadralna letala. To novo vrsto zračnega orožja, ki se jim danes obstoječi sistemi zračne obrambe ne morejo zoperstaviti, je prvič uporabila Rusija v napadih na Ukrajino. V kontekstu povečane geopolitične nevarnosti predstavlja do sedaj nepoznano, odločilno in potencialno eksistencialno grožnjo celovitosti in varnosti državam članicam in državljanom Unije. Zahteva nov pristop k oblikovanju zračne obrambe. Metodologija ocenjevanja, ki jo uporablja Komisija, pa se od tega cilja oddaljuje:

—	prvič, Komisija je uporabila enak standard metodologije ponderiranja za vse EDF projekte iz leta 2021, ne da bi upoštevala ključne vloge projekta EATMI;

—	drugič, Komisija je ocenila predloge skoraj izključno na podlagi splošnih ugotovitev, ki so skupne za vse projekte EDF iz leta 2021, ki pa niso upoštevne ali so celo v nasprotju s cilji projekta EATMI;

—	Komisija je s to nenaravno in arbitrarno metodologijo prekoračila meje svoje diskrecijske pravice in s tem ogrozila sposobnost Unije, da spodbuja avtonomni odgovor na hipersonične grožnje.

Drugi tožbeni razlog, ki se nanaša na več očitnih napak pri presoji:

—

Komisija je storila več očitnih napak pri presoji predloga HYDIS. Zlasti: (i) Komisija ni pravilno razumela izraza „faza načrtovanja“ in je zavrnila predlog HYDIS na podlagi elementov, ki so v tej fazi očitno neupoštevni; (ii) Komisija ni pravilno razumela izraza čezmejnega sodelovanja. Posledično je negativno ocenila pretekli prispevek skupine MBDA k povezovanju evropske obrambne industrije in ni upoštevala podpore glavnih vojaških sil Unije temu predlogu; in (iii) Komisija se je zanesla na splošne ugotovitve, ki niso upoštevne v okviru projekta EATMI, pri čemer ne upošteva posebnih zahtev tega projekta;

—

zaradi očitne napake pri oceni je Komisija sprejela sklep, ki je znatno v nasprotju z bistvenimi cilji EDF: (i) ne upošteva iniciativ držav članic v okviru stalnega strukturnega sodelovanja; (ii) vodi k neoptimalnemu dodeljevanju sredstev, ki ne odraža strokovnosti članov evropske obrambe; in (iii) bo verjetno vodil k podvajanju pristojnosti v Uniji.

Tretji tožbeni razlog: kršitev dobre uprave in preglednosti:

—

Komisija je zavrnila predlog HYDIS v glavnem zato, ker je menila, da nekaj vidikov ni dovolj podrobnih. Vendar je Komisija v skladu za načelom dobre uprave morala zbrati vsa upoštevna dejstva, če je potrebno, pa tudi pridobiti pojasnila od tožeče stranke, zlasti če je ogrožena bodoča varnost držav članic in državljanov Evropske unije. Tožeča stranka bi bila z lahkoto predložila takšna pojasnila. Namesto tega pa je bilo zaradi nedelovanja Komisije in njenega neuspešnega zbiranja upoštevnih informacij o dejstvih kršeno načelo dobre uprave;

—

poleg tega se te domnevne pomanjkljivosti nanašajo skoraj izključno na splošne ugotovitve, ki so skupne vsem projektom EDF iz leta 2021, ki niso bili povezani z EATMI posebnimi tehničnimi in operativnimi zahtevami. Komisija je s tem da je dala preveliko težo tem ugotovitvam in o tem ni predhodno obvestila tožečih strank, kršila načelo preglednosti.

Četrti tožbeni razlog: pomanjkljiva obrazložitev.

Izpodbijani sklep vsebuje več izjav, ki niso jasne oziroma so težko razumljive v kontekstu tega primera, zaradi česar tožeča stranka ne more presojati njegove utemeljenosti. Zlasti bi morala Komisija pojasniti, kako je razložila in uporabila zgoraj navedene splošne ugotovitve v specifičnem kontekstu projekta EATMI in kako je na njihovi podlagi prišla do negativnih pripomb. Vendar tega ni storila.