—

za ničen razglasi Sklep Sveta (SZVP) 2022/397 (1) z dne 9. marca 2022 v delu, v katerem je bila tožeča stranka vpisana na seznam iz Priloge I k Sklepu Sveta (SZVP) 2014/145 z dne 17. marca 2014;

—

za nično razglasi Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2022/396 (2) z dne 9. marca 2022 v delu, v katerem je bila tožeča stranka vpisana na seznam iz Priloge I k Uredbi Sveta (EU) št. 2014/269 z dne 17. marca 2014;

—

Svetu naloži plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je nastala tožeči stranki, v znesku, ki je začasno določen na 500 000 EUR;

—

Svetu naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva in obveznosti obrazložitve. Tožeča stranka najprej navaja, da Svet ni navedel posamične, specifične in konkretne obrazložitve, iz katere bi zadostno izhajalo, da so omejevalni ukrepi, sprejeti zoper njo, utemeljeni, Ocenjuje, da sporna akta temeljita na dejanski podlagi, ki ni dovolj trdna, in na razlogih, ki niso dokazani ter katerih verodostojnost je zgolj abstraktna. Tožeča stranka nato ugotavlja, da jo je Svet postavil v položaj, v katerem mora predložiti negativne dokaze glede splošnih dejstev, ki so ji očitana, s čimer je obrnil dokazno breme, kar je v nasprotju najbolj temeljnimi vidiki pravice do obrambe. Tožeča stranka se nazadnje sklicuje na nezadostnost zatrjevanih razlogov in na to, da niso bili predloženi verodostojni in vsebinski dokazi v utemeljitev teh razlogov, ter meni, da to onemogoča ustrezen sodni nadzor nad zakonitostjo njenega vpisa in ohranitve na seznamih oseb, zoper katere so bili sprejeti zadevni omejevalni ukrepi.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na bistveno napako pri presoji, saj naj tožeča stranka ne bi imela niti naj ne bi bila imela prevladujočega vpliva nad družbo PJSC SIBUR Holding. Poleg tega naj družba PJSC SIBUR Holding ne bi bila pomemben vir prihodkov ruske vlade niti naj ne bi bila tesno povezana s to vlado.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev načel sorazmernosti in enakega obravnavanja. Tožeča stranka ocenjuje, da so razlogi, ki naj bi upravičevali omejevalne ukrepe v zvezi z njo, diskriminatorni in nesorazmerni s ciljem, ki ga uresničuje Svet.

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev temeljnih pravic tožeče stranke, in sicer lastninske pravice, pravice do spoštovanja zasebnosti in družinskega življenja, svobodne gospodarske pobude ter domneve nedolžnosti.