Tožba, vložena 21. januarja 2022 – Fundacja Instytut na rzecz Kultury Prawnej Ordo Iuris/Parlament

(Zadeva T-41/22)

(2022/C 148/41)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Fundacja Instytut na rzecz Kultury Prawnej Ordo Iuris (Varšava, Poljska) (zastopnika: K. Koźmiński, radca prawny, in T. Siemiński, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o prvi obletnici dejanske prepovedi pravice do splava na Poljskem (2021/2925(RSP)) razglasi za nično v celoti;

—

podredno – v primeru, da sporna resolucija ne bo v celoti razglašena za nično – ugotovi ničnost te resolucije v delu „Y“, ki se glasi: „ker je fundamentalistična organizacija Ordo Iuris, ki je tesno povezana z vladajočo koalicijo, gonilna sila kampanj za spodkopavanje človekovih pravic in enakosti spolov na Poljskem, vključno s poskusi prepovedi splava, pozivi k umiku Poljske iz Istanbulske konvencije in pozivi k vzpostavitvi t. i. območij brez LGBTI; ker se na ta način kulturne in verske vrednote na Poljskem zlorabljajo kot utemeljitev za oviranje celovitega uresničevanja pravic žensk, enakosti žensk in njihove pravice do odločanja o lastnih telesih“;

—	Evropskemu parlamentu naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbena razloga in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na nepristojnost Evropskega parlamenta za sprejetje sporne resolucije, ker se predmet te resolucije ne nanaša na pristojnosti Evropske unije, ki jih je država članica priznala s pogodbama, oziroma na prekoračitev pooblastil zaradi instrumentalnega izkoriščanja pravne oblike resolucije, da bi se s tem obšla zahteva po spremembi pogodb, ki bi bila potrebna, da bi se lahko Evropski uniji podelile pristojnosti, ki jih na podlagi pogodb Unije nima.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na očitek, da se z resolucijo krši pogodbi ali pravna pravila, povezana z njuno uporabo, to je kršitev člena 2 PEU, člena 4(2) PEU, člena 6(3) PEU in člena 10 PDEU, ker za to resolucijo velja, da:

—	krši pravice in osebnostne pravice tožeče stranke,

—	je oprta na nepreverjene in nepravilne informacije o dejanskem in pravnem položaju na Poljskem,

—	vsebuje neverodostojne analize in razlage mednarodnega javnega prava, ki se nanaša na vprašanje splava,

—	neupravičeno pripisuje prepovedi splava in ohranjanju človeškega življenja v predporodni fazi domnevno nasprotje z vrednotami iz člena 2 PEU, pri čemer ne upošteva dejstva, da vprašanje dopustnosti splava ni del skupnih ustavnih tradicij držav članic, zaradi česar:

—	osebe, ki se zavzemajo za prepoved splava in ohranjanje človeškega življenja v predporodni fazi, diskriminira v družbenem, političnem in pravnem življenju v Evropski uniji;

—	krši načelo spoštovanja narodne in ustavne identitete držav članic.