1

Družba Studio Legale Ughi e Nunziante s pritožbo predlaga razveljavitev sklepa Splošnega sodišča Evropske unije z dne 10. oktobra 2022, Studio Legale Ughi e Nunziante/EUIPO – Nunziante in Ughi (UGHI E NUNZIANTE) (T‑389/22, neobjavljen, EU:T:2022:662; v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je to zavrnilo predlog za razveljavitev odločbe petega odbora za pritožbe Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 8. aprila 2022 (zadeva R 407/2021‑5) v zvezi s postopkom za razveljavitev znamke Ughi e Nunziante, ki ga je vložila družba Studio Legale Ughi e Nunziante.

2

Na podlagi člena 58a, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije je za obravnavo pritožb, vloženih zoper odločitve Splošnega sodišča, ki se nanašajo na odločbo neodvisnega odbora za pritožbe pri EUIPO, potrebna predhodna dopustitev Sodišča.

3

V skladu s členom 58a, tretji odstavek, tega statuta se pritožba v celoti ali delno dopusti v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v Poslovniku Sodišča, kadar odpira vprašanje, ki je pomembno za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije.

4

V skladu s členom 170a(1) Poslovnika Sodišča pritožnik v primerih iz člena 58a, prvi odstavek, navedenega statuta pritožbi priloži predlog za dopustitev pritožbe, v katerem navede pomembno vprašanje, ki ga pritožba odpira za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije, in ki vsebuje vse potrebne elemente, ki Sodišču omogočajo, da o tem predlogu odloči.

5

V skladu s členom 170b(1) in (3) navedenega poslovnika Sodišče o predlogu za dopustitev pritožbe odloči čim prej in z obrazloženim sklepom.

6

V skladu s členom 170b(4), drugi stavek, navedenega poslovnika se sklep iz prejšnje točke skupaj s pritožbo vroči strankam v zadevi pred Splošnim sodiščem, in če se pritožba deloma dopusti, se navedejo pritožbeni razlogi ali deli pritožbe, na katere se mora nanašati odgovor na pritožbo.

7

Pritožnica v utemeljitev svojega predloga za dopustitev pritožbe trdi, da njeni trije pritožbeni razlogi – prvi, ki se nanaša na kršitev členov 119 in 126 Poslovnika Splošnega sodišča, drugi, ki se nanaša na kršitev člena 19 Statuta Sodišča Evropske unije in člena 51 Poslovnika Splošnega sodišča, ter tretji, ki se nanaša na kršitev členov 47 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) ter morebiti členov 51(4) in 55(1) Poslovnika Splošnega sodišča – vsi odpirajo vprašanje, ki je pomembno za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije.

8

To naj bi veljalo za prvi pritožbeni razlog, s katerim pritožnica trdi, da je Splošno sodišče kršilo člena 119 in 126 Poslovnika Splošnega sodišča, ker sklep ni dovolj obrazložen. Izpodbijani sklep namreč ne vsebuje argumentov, ki bi utemeljevali uporabo zahteve po neodvisnosti odvetnika, če je pritožnica odvetniška družba, katere zastopniki pred Splošnim sodiščem so tudi člani. Poleg tega naj Splošno sodišče v točki 16 izpodbijanega sklepa ne bi obrazložilo svoje ugotovitve, da naj bi že samo dejstvo, da so pooblaščeni odvetniki člani združenja, izključevalo njihovo neodvisnost.

9

Z drugim pritožbenim razlogom pritožnica Splošnemu sodišču očita, da je kršilo člen 19 Statuta Sodišča Evropske unije in člen 51 Poslovnika Splošnega sodišča, ker ni upoštevalo sodne prakse Sodišča v zvezi z zahtevo po neodvisnosti odvetnika, v skladu s katero so interesi, varovani s to zahtevo, varstvo in obramba interesov stranke (glej v tem smislu sodbo z dne 14. julija, Universität Bremen/REA, C‑110/21 P, EU:C:2022:555).

10

Posledično naj bi Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker partnerja odvetniške družbe, ki je pritožnik pred njim, ni štelo za neodvisnega. Pritožnica v zvezi s tem po eni strani navaja, da v italijanskem pravnem redu ne obstaja delovno razmerje med poklicnim združenjem in enim od njegovih članov, saj je poklic odvetnika v Italiji strukturno nezdružljiv s plačano zaposlitvijo v smislu italijanskega prava. Po drugi strani pa opravljanje storitev članov združenja za združenje samo v celoti spada na področje uporabe tega prava in pravil poklicne etike, ki urejajo opravljanje poklica v Italiji, ki vsi določajo obveznost neodvisnosti odvetnika.

11

Poleg tega pritožnica opozarja na sodno prakso Sodišča, ki izhaja iz sodbe z dne 24. marca 2022, PJ in PC/EUIPO (C‑529/18 P in C‑531/18 P, EU:C:2022:218, točka 72), in v skladu s katero obstoj kakršne koli civilnopravne pogodbene vezi med odvetnikom in njegovo stranko ne zadostuje za ugotovitev, da je ta odvetnik v položaju, ki očitno posega v njegovo zmožnost braniti interese stranke ob spoštovanju merila neodvisnosti. Dejansko položaj odvetnika, ki je partner v odvetniški družbi in ki ga ta družba pooblasti, da jo zastopa kot pritožnico pred Splošnim sodiščem Evropske unije, ne pomeni nasprotja interesov, temveč lahko pomeni skupne interese.

12

Tako pritožnica ugotavlja, da je izpodbijani sklep „vpet“ v starejšo sodno prakso in ne upošteva, da je Sodišče to sodno prakso nedavno „preusmerilo“, kar naj bi resno ogrožalo enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije.

13

S tretjim pritožbenim razlogom, ki se nanaša zlasti na kršitev členov 47 in 52 Listine, pritožnica Splošnemu sodišču očita, da ni dovolilo dopolnitve tožbe, ker taka dopolnitev ni izrecno predvidena v Poslovniku Splošnega sodišča, in je zato tožbo avtomatično razglasilo za nedopustno. Splošno sodišče je tako spregledalo dejstvo, da zahteva po neodvisnosti odvetnika izhaja iz izoblikovane sodne prakse in da v zvezi s tem dopolnitev ni izrecno predvidena zaradi odsotnosti predpisov na področju neodvisnosti. Poleg tega naj bi bila ta zahteva uporabljena v nasprotju s potrebo po zakonodajni določbi v smislu člena 52 Listine.

14

Poleg tega pritožnica trdi, da v primeru nezastopanja avtomatičnost razglasitve nedopustnosti tožbe ni v skladu z bistveno vsebino pravice do dostopa do sodnega varstva, načelom sorazmernosti, ustavnimi tradicijami, ki so skupne državam članicam, ter nacionalnimi zakonodajami in praksami držav članic.

15

Iz navedenega naj bi izhajalo, da tretji pritožbeni razlog odpira vprašanje, pomembno za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije, brez česar bi prišlo do hude kršitve pravic iz Listine in določb Listine o možnostih omejevanja teh pravic.

16

Uvodoma je treba poudariti, da mora pritožnica dokazati, da so vprašanja, ki jih odpira njena pritožba, pomembna za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije (sklep z dne 10. decembra 2021, EUIPO/The KaiKai Company Jaeger Wichmann, C‑382/21 P, EU:C:2021:1050, točka 20 in navedena sodna praksa).

17

Poleg tega mora predlog za dopustitev pritožbe, kot izhaja iz člena 58a, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije v povezavi s členom 170a(1) in členom 170b(4), drugi stavek, Poslovnika Sodišča, vsebovati vse potrebne elemente, ki Sodišču omogočajo, da odloči o tem predlogu in da v primeru delne dopustitve pritožbe ugotovi pritožbene razloge ali dele pritožbe, na katere se mora nanašati odgovor na pritožbo. Glede na to, da je namen mehanizma predhodne dopustitve pritožb iz člena 58a tega statuta namreč omejiti nadzor Sodišča na vprašanja, ki so pomembna za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije, mora Sodišče v okviru pritožbe preučiti samo razloge, ki odpirajo taka vprašanja, kar pa mora dokazati pritožnica (sklepa z dne 10. decembra 2021, EUIPO/The KaiKai Company Jaeger Wichmann, C‑382/21 P, EU:C:2021:1050, točka 21, in z dne 30. januarja 2023, bonnanwalt/EUIPO, C‑580/22 P, EU:C:2023:126, točka 11).

18

Tako je treba v predlogu za dopustitev pritožbe vsekakor jasno in natančno navesti razloge, na katerih temelji pritožba, z enako natančnostjo in jasnostjo opredeliti pravno vprašanje, ki se postavlja v vsakem pritožbenem razlogu, pojasniti, ali je to vprašanje pomembno za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije, ter konkretno predstaviti razloge, iz katerih je navedeno vprašanje pomembno glede na navedeno merilo. Zlasti v zvezi s pritožbenimi razlogi je treba v predlogu za dopustitev pritožbe navesti določbo prava Unije ali sodno prakso, ki naj bi bila kršena s sodbo ali sklepom, ki se izpodbija s pritožbo, na kratko opisati, kako je Splošno sodišče domnevno napačno uporabilo pravo, in navesti, v kolikšnem obsegu je ta napačna uporaba prava vplivala na izid sodbe ali sklepa, ki se izpodbija s pritožbo. Če navedena napačna uporaba prava izhaja iz neupoštevanja sodne prakse, je treba v predlogu za dopustitev pritožbe na kratko, a jasno in natančno navesti, prvič, v čem je navedeno protislovje, tako da se opredelijo tako točke sodbe ali sklepa, zoper katerega je vložena pritožba, ki jih pritožnica izpodbija, kot tudi točke odločitve Sodišča ali Splošnega sodišča, ki naj ne bi bile upoštevane, in drugič, konkretne razloge, zaradi katerih tako protislovje odpira vprašanje, ki je pomembno za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije (sklepa z dne 10. decembra 2021, EUIPO/The KaiKai Company Jaeger Wichmann, C‑382/21 P, EU:C:2021:1050, točka 22, in z dne 30. januarja 2023, bonnanwalt/EUIPO, C‑580/22 P, EU:C:2023:126, točka 12).

19

Pritožnica mora v skladu z načelom, da dokazno breme nosi vložnik predloga za dopustitev pritožbe, dokazati, da ne glede na pravna vprašanja, ki jih navaja v pritožbi, ta odpira eno ali več vprašanj, ki so pomembna za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije, pri čemer obseg tega merila presega okvir sodbe, ki je predmet pritožbe, in nazadnje okvir njene pritožbe (sklepa z dne 16. novembra 2022, EUIPO/Nowhere, C‑337/22 P, EU:C:2022:908, točka 32, in z dne 30. januarja 2023, bonnanwalt/EUIPO, C‑580/22 P, EU:C:2023:126, točka 15).

20

Za to dokazovanje se zahteva, da se obstoj in pomembnost takih vprašanj dokažeta s konkretnimi elementi, ki so specifični za obravnavano zadevo, in ne le s splošnimi trditvami (sklepa z dne 16. novembra 2022, EUIPO/Nowhere, C‑337/22 P, EU:C:2022:908, točka 33, in z dne 30. januarja 2023, bonnanwalt/EUIPO, C‑580/22 P, EU:C:2023:126, točka 16).

21

V obravnavani zadevi je treba na prvem mestu ugotoviti, da so v predlogu za dopustitev pritožbe natančno in jasno navedeni trije pritožbeni razlogi, ki se uveljavljajo v pritožbi, pri čemer se prvi nanaša na kršitev členov 119 in 126 Poslovnika Splošnega sodišča, drugi na napačno uporabo sodne prakse Sodišča v zvezi z uporabo člena 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije in člena 51 Poslovnika Splošnega sodišča, tretji pa na kršitev členov 47 in 52 Listine ter morda členov 51(4) in 55(1) Poslovnika Splošnega sodišča.

22

Na drugem mestu, v zvezi s prvim pritožbenim razlogom je treba ugotoviti, da je v predlogu za dopustitev pritožbe pravno zadostno navedeno, kako je bilo pravo domnevno napačno uporabljeno zaradi kršitve členov 119 in 126 Poslovnika Splošnega sodišča. Iz tega predloga namreč izhaja, da je domnevna napaka to, da izpodbijani sklep ni dovolj obrazložen, saj se je Splošno sodišče zgolj sklicevalo na eno od svojih prejšnjih odločb, v kateri tudi ni obrazložilo uporabe zahteve po neodvisnosti odvetnika, če je pritožnica odvetniška družba in jo eden od njenih članov zastopa pred Splošnim sodiščem, ne da bi o tem podalo popolno razlogovanje. Poleg tega naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo in uporabilo najnovejše sodne prakse Sodišča na tem področju, čeprav se je na nanjo sklicevalo v izpodbijanem sklepu.

23

Po drugi strani pritožnica, čeprav se sklicuje na vprašanje, ki ga odpira njen prvi pritožbeni razlog, s katerim naj bi se v bistvu pojasnilo, ali gre za pomanjkljivo obrazložitev, če se Splošno sodišče zgolj po analogiji sklicuje na prejšnje odločbe v zvezi z zadevnim vprašanjem, ne da bi o tem podalo popolno razlogovanje, vsekakor ni pravno zadostno dokazala, kako domnevna pomanjkljiva obrazložitev izpodbijanega sklepa odpira vprašanje, ki je pomembno za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije. Pritožnica, ki se sklicuje zgolj na splošne trditve, namreč ni predložila nobenega dokaza, da ta pritožbeni razlog odpira vprašanje, katerega pomen presega okvir izpodbijanega sklepa in navsezadnje tudi pritožbe.

24

Na tretjem mestu, v zvezi z vprašanjem, ki ga odpira drugi pritožbeni razlog, je treba ugotoviti, da je v predlogu za dopustitev pritožbe pravno zadostno navedeno, kako je bilo pravo domnevno napačno uporabljeno zaradi neupoštevanja sodne prakse, v kolikšnem obsegu je ta domnevna napačna uporaba vplivala na izid izpodbijanega sklepa in kateri so konkretni razlogi, zaradi katerih taka napačna uporaba, če je ugotovljena, odpira vprašanje, ki je pomembno za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije.

25

Iz tega predloga namreč izhaja, da je domnevna napaka to, da sodna praksa iz sodbe z dne 14. julija 2022, Universität Bremen/REA (C‑110/21 P, EU:C:2022:555, točka 67), v skladu s katero je treba zahtevo po neodvisnosti odvetnika, določeno v pravu Unije, razlagati tako, da omejuje primere nedopustnosti izključno na primere, v katerih je očitno, da zadevni zastopnik ne more opravljati svoje naloge obrambe stranke v njenem najboljšem interesu, tako da ga je treba v interesu te stranke izključiti, v izpodbijanem sklepu ni bila upoštevana. Če bi bila takšna napačna uporaba prava ugotovljena, bi bila glede na navedeni predlog tožba pri Splošnem sodišču dopustna.

26

Poleg tega se pritožnica sklicuje na vprašanje, ki ga odpira njen drugi pritožbeni razlog, s katerim naj bi se v bistvu pojasnilo, ali sodna praksa, ki izhaja iz sodbe z dne 14. julija 2022, Universität Bremen/REA (C‑110/21 P, EU:C:2022:555, točka 67), v zvezi z uporabo člena 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, pomeni, da odvetniki, ki so partnerji odvetniška družbe in ki jih ta pooblasti, izpolnjujejo zahtevo po neodvisnosti, kot jo je opredelilo Sodišče. Pritožnica s tem, da poudarja, da v italijanskem pravu med poklicnim združenjem odvetnikov in enim od njegovih članov ni delovnega razmerja in da član, ki je pooblaščen, da zastopa to združenje pred sodiščem, z njim ne more biti v nasprotju interesov, meni, da pravno vprašanje, ki ga zastavlja z drugim pritožbenim razlogom, presega okvir njene pritožbe, saj bo imel odgovor na to vprašanje posledice, ki daleč presegajo obravnavano zadevo. S tem pritožnica navaja konkretne razloge, zaradi katerih je tako vprašanje pomembno za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije.

27

Na četrtem mestu, v zvezi z vprašanjem, ki ga odpira tretji pritožbeni razlog, je treba ugotoviti, da je v predlogu za dopustitev pritožbe pravno zadostno navedeno, kako je bilo pravo domnevno napačno uporabljeno zaradi neupoštevanja sodne prakse, v kolikšnem obsegu je ta domnevna napačna uporaba vplivala na izid izpodbijanega sklepa in kateri so konkretni razlogi, zaradi katerih taka napačna uporaba, če je ugotovljena, odpira vprašanje, ki je pomembno za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije.

28

Iz tega predloga namreč izhaja, da je domnevna napačna uporaba prava v bistvu to, da je Splošno sodišče po tem, ko je ugotovilo, da trije odvetniki, ki so zastopali pritožnico pred njim, niso bili neodvisni, ugotovilo, da Poslovnik Splošnega sodišča izrecno ne predvideva nobene možnosti za dopolnitev. V nasprotnem primeru bi pritožnica imela možnost preprečiti, da bi bila njena tožba razglašena za nedopustno.

29

Poleg tega se pritožnica po eni strani sklicuje na vprašanje, ki ga odpira njen tretji pritožbeni razlog, s katerim naj bi se v bistvu pojasnilo, ali člena 47 in 52 Listine določata, da mora Splošno sodišče, če stranka po mnenju Splošnega sodišča ni ustrezno zastopana po odvetniku v smislu člena 19 Statuta Sodišča Evropske unije, pred sprejetjem odločbe o zavrženju tožbe to stranko obvestiti, da si lahko zagotovi ustrezno zastopanje. Po drugi strani iz predloga za dopustitev pritožbe izhaja, da pomen morebitne obveznosti Splošnega sodišča, da pritožniku omogoči dopolnitev tožbe, preden jo razglasi za nedopustno, ker bi sicer kršilo pravice iz Listine, presega okvir samega izpodbijanega sklepa. V zvezi s tem je treba poudariti, da tako vprašanje ni povezano s posebnim področjem prava Unije, temveč se nanaša na vse vrste sporov pred Splošnim sodiščem, za katere je potrebno zastopanje po odvetniku v smislu člena 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije.

30

Glede na dokaze, ki jih je predložila pritožnica, ta predlog za dopustitev pritožbe pravno zadostno dokazuje, da se z drugim in tretjim pritožbenim razlogom odpirajo vprašanja, pomembna za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije.

31

Glede na zgornje ugotovitve je treba pritožbo dopustiti glede drugega in tretjega pritožbenega razloga, na katera se mora nanašati odgovor na pritožbo, glede preostalega pa ne.

32

Člen 170b(4) Poslovnika Sodišča določa, da če se pritožba glede na merila iz člena 58a, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije v celoti ali deloma dopusti, se postopek nadaljuje v skladu s členi od 171 do 190a navedenega poslovnika.

33

V skladu s členom 137 navedenega poslovnika, ki se na podlagi člena 184(1) tega poslovnika uporablja za pritožbeni postopek, končna sodba ali končni sklep vsebuje odločbo o stroških.

34

Ker je bilo predlogu za dopustitev pritožbe delno ugodeno, je treba odločitev o stroških pridržati.

Iz teh razlogov je Sodišče (senat za dopustitev pritožb) sklenilo: