Sklep Sodišča (šesti senat) z dne 27. marca 2023 –
Belgische Staat
(zadeva C-34/22) ( 1 )
„Predhodno odločanje – Člen 53(2) in člen 99 Poslovnika Sodišča – Svoboda opravljanja storitev – Prosti pretok kapitala – Omejitve – Davčna zakonodaja – Davek od dohodkov – Davčna oprostitev, ki se uporablja samo za obresti, ki jih plačajo banke, ki izpolnjujejo nekatere zakonske pogoje – Posredna diskriminacija – Banke s sedežem v Belgiji in banke s sedežem v drugi državi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora“
|
1. |
Vprašanja za predhodno odločanje – Odgovor, na katerega je mogoče jasno sklepati iz sodne prakse – Uporaba člena 99 Poslovnika (člen 267 PDEU; Poslovnik Sodišča, člen 99) (Glej točke 20, 23 in 24.) |
|
2. |
Svoboda opravljanja storitev – Prosti pretok kapitala – Določbe Pogodbe – Presoja nacionalnega ukrepa v zvezi s tema temeljnima svoboščinama – Merila za določitev pravil, ki se uporabijo (člena 56 in 63 PDEU) (Glej točko 25.) |
|
3. |
Svoboda opravljanja storitev – Omejitve – Davčna zakonodaja – Ukrep, ki brez razlikovanja velja za vse storitve – Nacionalna zakonodaja, ki davčno oprostitev, ki se uporablja, pridrži za dohodke iz hranilnih vlog pri ponudnikih bančnih storitev, ki izpolnjujejo pogoje, specifične le za nacionalni trg – Nedopustnost (člen 56 PDEU; Sporazum EGS, člen 36) (Glej točke od 29 do 41 in izrek.) |
|
4. |
Vprašanja za predhodno odločanje – Dopustnost – Vprašanja, postavljena brez zadostne opredelitve regulativnega okvira in razlogov, ki utemeljujejo potrebo po odgovoru na vprašanja za predhodno odločanje – Očitna nedopustnost (člen 267 PDEU; Poslovnik Sodišča, člena 53(2) in 94(b) in (c)) (Glej točke od 43 do 45.) |
Izrek
Člen 56 PDEU in člen 36 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992 je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonodaji, ki vzpostavlja ureditev davčne oprostitve, ki – čeprav se brez razlikovanja uporablja za dohodke iz hranilnih vlog pri domačih ali tujih kreditnih ustanovah – za oprostitev dohodkov iz hranilnih vlog pri kreditnih ustanovah s sedežem v drugih državah članicah Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora določa pogoje, ki morajo biti podobni pogojem iz te nacionalne ureditve, vendar so de facto specifični za domači trg.
( 1 ) UL C 213, 30.5.2022.