Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 19. januarja 2022 zoper sklep Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 10. novembra 2021 v zadevi T-771/20, KS in KD/Svet in drugi

(Zadeva C-44/22 P)

(2022/C 109/27)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Evropska komisija (zastopnika: Y. Marinova in J. Roberti di Sarsina, agenta)

Druge stranke v postopku: KS, KD, Svet Evropske unije, Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD)

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	v celoti razveljavi izpodbijani sklep;

—	ugotovi, da imata evropski sodišči izključno pristojnost za obravnavo zadeve in odločanje o njej;

—	zadevo vrne Splošnemu sodišču, da odloči o dopustnosti in po vsebini;

—	pridrži odločitev o stroških tega postopka in prejšnjih povezanih postopkov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev pritožbe se pritožnica sklicuje na štiri pritožbene razloge.

Prvi razlog: Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da (i) ni priznalo narave omejitve pristojnosti Sodišča Evropske Unije (Sodišče) iz členov 24 PEU in 275 PDEU kot odstopanja od splošne pristojnosti Sodišča, (ii) tega odstopanja, v nasprotju s sodno prakso Sodišča, ni razlagalo ozko, in (iii) je napačno razlagalo okvir sodb v zadevah H (1), SatCen (2) in Elitaliana (3) v smislu, da ne podpirajo pristojnosti Sodišča v obravnavanem primeru.

Drugi razlog: Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da ni pravilno opredelilo tožbe kot odškodninske tožbe, ki se nanaša na zatrjevane kršitve temeljnih človekovih pravic in ni podalo obrazložitve omejitev pristojnosti Sodišča glede na zahteve človekovih pravic in vladavine prava v smislu primarnega prava Unije, ki določa pristojnost Sodišča v obravnavanem primeru.

Prvi del: Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da je akte, dejanja ali opustitve, ki jih izpodbijajo tožeče stranke na prvi stopnji, opredelilo tako, da spadajo med politične ali strateške politike, povezane z misijo in se nanašajo na opredelitev ali izvajanje SZVP (skupna zunanja in varnostna politika Evropske unije) in ne kot akte, dejanja ali opustitve, ki povzročajo škodo, ki izhaja iz zatrjevanih kršitev človekovih pravic v okviru SZVP.

Drugi del: Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da je člena 24 PEU in 275 PDEU razlagalo glede na temeljne pravice in svoboščine EU na podlagi Listine EU o temeljnih pravicah ter temeljne vrednote EU, kot sta vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic v Pogodbah (členi 2, 3(5), 6(1) in (3), 21(2)(b) in 23 PEU, ter člen 19 PEU in člen 47 Listine).

Tretji razlog: Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da je podalo napačno razlago sodbe Bank Refah (4) in odškodninske tožbe ni štelo za neodvisno pravno sredstvo, za katerega v skladu s členoma 268 in 340, drugi odstavek, PDEU ne velja odstopanje od pristojnosti Sodišča.

Četrti razlog: Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da ni zagotovilo avtonomnosti pravnega reda EU in je tožečim strankam na prvi stopnji odvzelo učinkovito pravno sredstvo.

Prvi del: Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da ni ugotovilo izključne pristojnosti sodišč Unije, da obravnavajo predloženo zadevo in o njej odločajo.

Drugi del: Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da je v obravnavanem primeru tožečim strankam na prvi stopnji odvzelo učinkovito pravno sredstvo in jih dejansko pustilo brez kakršnekoli izvedljive možnosti za zagotovitev varstva njihovih temeljnih pravic.

(1) Sodba Sodišča z dne 19. julija 2016, H/Svet in drugi, C-455/14 P, EU:C:2016:569.

(2) Sodba Splošnega sodišča z dne 25. oktobra 2018, KF/SatCen, T-286/15, EU:T:2018:718; sodba Sodišča z dne 25. junija 2020, SatCen/KF, C-14/19 P, ECLI:EU:C:2020:492; sklep Splošnega sodišča z dne 10. julija 2020, KF/SatCen, T-619/19, neobjavljen, EU:T:2020:337; sodba Sodišča z dne 14. oktobra 2021, KF/SatCen, C-464/20 P, neobjavljena, ECLI:EU:C:2021:848.

(3) Sodba Sodišča z dne 12. novembra 2015, Elitaliana/Eulex Kosovo, C-439/13 P, EU:C:2015:753.

(4) Sodba Sodišča z dne 6. oktobra 2020, Bank Refah Kargaran/Svet, C-134/19 P, EU:C:2020:793.