Zadeva C‑706/22

Konzernbetriebsrat der O SE & Co. KG

proti

Vorstand der O Holding SE

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesarbeitsgericht)

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 16. maja 2024

„Predhodno odločanje – Evropska družba – Uredba (ES) št. 2157/2001 – Člen 12(2) – Udeležba delavcev – Registracija evropske družbe – Pogoji – Predhodna izvedba postopka s pogajanji o udeležbi delavcev iz Direktive 2001/86/ES – Evropska družba, ki je bila ustanovljena in registrirana brez delavcev, vendar je postala matična družba hčerinskih družb, ki zaposlujejo delavce – Obveznost naknadne uvedbe postopka s pogajanji – Neobstoj – Člen 11 – Zloraba evropske družbe – Odvzem pravic delavcev glede udeležbe – Prepoved“

Socialna politika – Evropska družba – Udeležba delavcev – Evropska družba, ki je bila ustanovljena in registrirana brez delavcev, vendar je po registraciji postala matična družba hčerinskih družb, ki zaposlujejo delavce – Postopek s pogajanji o udeležbi delavcev – Neobstoj takih pogajanj pred registracijo družbe – Obveznost naknadne uvedbe postopka s pogajanji – Neobstoj

(Uredba Sveta št. 2157/2001, člen 12(2); Direktiva Sveta 2011/86, členi od 3 do 7 in 11)

(Glej točke 40, od 46 do 51 in od 54 do 58 ter izrek.)

Povzetek

Sodišče, ki mu je Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče, Nemčija) predložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe v okviru spora v zvezi s pogajanji o udeležbi delavcev v evropski družbi (v nadaljevanju: SE), je ugotovilo, da iz določb Uredbe št. 2157/2001 ( 1 ) in Direktive 2001/86 ( 2 ) ne izhaja obveznost holdinške SE, v kateri nobena od njenih udeleženih družb ali njihovih hčerinskih družb ne zaposluje delavcev in ki je bila registrirana brez predhodne izvedbe takih pogajanj, da bi morala ta pogajanja izvesti naknadno, ker je ta SE postala obvladujoča družba hčerinskih družb v eni ali več državah članicah, ki zaposlujejo delavce.

Družba O Holding SE, ki sta jo ustanovili ( 3 ) družbi s sedežem v Združenem kraljestvu oziroma Nemčiji, ki nimata delavcev niti hčerinskih družb ( 4 ), v katerih bi bili zaposleni delavci, je bila 28. marca 2013 vpisana v register družb za Anglijo in Wales, ne da bi bilo pred to registracijo izvedeno kakršno koli pogajanje o udeležbi delavcev ( 5 ).

Družba O Holding SE je 29. marca 2013 postala edini delničar družbe O Holding GmbH, ki je imela sedež v Hamburgu (Nemčija) in nadzorni svet, katerega tretjino so sestavljali predstavniki delavcev. Družba O Holding SE je junija 2013 sklenila družbo O Holding GmbH preoblikovati v komanditno družbo, poimenovano O KG. Ta sprememba oblike je bila v register družb vpisana septembra 2013 in od tega datuma dalje se je soupravljanje delavcev v nadzornem svetu prenehalo uporabljati. Družba O Holding SE je poleg tega z oktobrom 2017 prenesla svoj sedež v Hamburg.

Čeprav družba O KG zaposluje približno 816 delavcev in ima v več državah članicah hčerinske družbe, ki skupaj zaposlujejo približno 2200 delavcev, njeni družbenici (družba O Holding SE, ki je komanditist, in družba O Management SE, ki je komplementar in je registrirana v Hamburgu ter katere edini delničar je družba O Holding SE) ne zaposlujeta delavcev.

Ker je svet delavcev skupine O KG menil, da mora vodstvo družbe O Holding SE naknadno ustanoviti posebno pogajalsko telo, saj je ta družba imela hčerinske družbe, ki so zaposlovale delavce v več državah članicah, je sprožil sodni postopek s področja delovnega prava. Predložitveno sodišče, ki mu je bila zadeva predložena po zavrnitvi tega zahtevka, prosi za razlago člena 12(2) Uredbe št. 2157/2001 ( 6 ) v povezavi s členi od 3 do 7 Direktive 2001/86 ( 7 ). Sprašuje se o obstoju obveznosti, ki bi izhajala iz določb Uredbe št. 2157/2001 in Direktive 2001/86, za SE, v kateri nobena od udeleženih družb ali njihovih hčerinskih družb ne zaposluje delavcev in ki je bila registrirana, ne da bi se prej izvedla pogajanja o udeležbi delavcev, da naknadno izvede tak postopek s pogajanji iz razloga, ker je ta SE postala obvladujoča družba hčerinskih družb v več državah članicah, ki zaposlujejo delavce.

Presoja Sodišča

Na prvem mestu, Sodišče je spomnilo, da je iz člena 12(2) Uredbe št. 2157/2001 v povezavi s členom 3, od (1) do (3), Direktive 2001/86 razvidno, da mora postopek pogajanj med strankami o podrobnih pravilih glede udeležbe delavcev v SE za sklenitev dogovora o teh pravilih praviloma potekati ob ustanovitvi SE in pred njeno registracijo. V tem okviru je Sodišče poudarilo, da se te določbe ne uporabljajo za že ustanovljeno SE, kadar udeležene družbe, ki so jo ustanovile, ob ustanovitvi niso zaposlovale delavcev in pogajanja o udeležbi delavcev v SE torej niso mogla biti izvedena pred njeno registracijo. V zvezi s tem, čeprav Direktiva 2001/86 kljub temu določa tri primere, v katerih se lahko postopek s pogajanji o udeležbi delavcev začne pozneje, besedilo te direktive ne nalaga naknadne izvedbe tega postopka v že ustanovljeni SE.

Na drugem mestu, Sodišče je najprej navedlo, da iz Direktive 2001/86 ( 8 ) izhaja, da se tako jamstvo pridobljenih pravic glede udeležbe delavcev kot pogajanja med strankami o konkretnih postopkih te udeležbe nanašajo na „oblikovanje“ in „ustanovitev“ SE. Ta zaključek po mnenju Sodišča ne podpira trditve, da je treba postopek s pogajanji o udeležbi delavcev začeti pozneje v SE, ki je že bila ustanovljena. Sodišče je nato ugotovilo, da Uredba št. 2157/2001 ( 9 ) ne vsebuje nobene navedbe, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da je treba določbe Direktive 2001/86 o postopku s pogajanji o udeležbi delavcev smiselno uporabiti za že ustanovljeno SE, kadar so udeležene družbe, ki so jo ustanovile, po tej ustanovitvi začele opravljati gospodarsko dejavnost, ki vključuje zaposlovanje delavcev. Nazadnje, Sodišče poudarja tudi, da Direktiva 2001/86 ne vsebuje nobene določbe, na podlagi katere bi nastala obveznost začetka pogajanj o udeležbi delavcev ali ki bi razširila zagotavljanje obstoječih pravic delavcev do soodločanja v primerih, ko se strukturne spremembe uvajajo v holdinško SE, ki so jo že ustanovile udeležene družbe, ki ne zaposlujejo delavcev in nimajo hčerinskih družb, ki zaposlujejo delavce.

Na tretjem in zadnjem mestu, Sodišče, ki se je izreklo o vprašanju, ali bi se obveznost uvedbe naknadnega postopka s pogajanji v že ustanovljeni SE na podlagi člena 11 Direktive 2001/86 ( 10 ) lahko naložila v primeru zlorabe SE, da bi se delavcem odvzela pravica do udeležbe, je pojasnilo, da ta člen državam članicam pušča polje proste presoje glede izbire ustreznih ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi s tem, ob upoštevanju prava Unije, in v primeru SE, ki je v položaju, kakršen je v postopku v glavni stvari, ne določa obveznosti naknadne uvedbe tega postopka s pogajanji.

( 1 ) Uredba Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 4, str. 251).

( 2 ) Direktiva Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 4, str. 272).

( 3 ) V skladu s členom 2(2) Uredbe št. 2157/2001.

( 4 ) V smislu člena 2(c) Direktive 2001/86.

( 5 ) Kot je določeno v členih od 3 do 7 Direktive 2001/86.

( 6 ) V skladu s členom 12(2) Uredbe št. 2157/2001 se „SE […] ne sme registrirati, če ni sklenjen dogovor o ureditvi udeležbe delavcev v skladu s členom 4 Direktive 2001/86/ES ali sprejeta odločitev v skladu s členom 3(6) Direktive ali če se obdobje pogajanj v skladu s členom 5 Direktive konča brez sklenitve dogovora“.

( 7 ) Členi od 3 do 7 Direktive 2001/86 določajo pravila, ki urejajo postopek s pogajanji o udeležbi delavcev v SE.

( 8 ) In zlasti iz uvodnih izjav 3 in od 6 do 8 Direktive 2001/86.

( 9 ) In zlasti njeni uvodni izjavi 1 in 2.

( 10 ) Člen 11 Direktive 2001/86, naslovljen „Zloraba postopkov“, določa, da države članice v skladu z zakonodajo Unije sprejmejo ustrezne ukrepe „za preprečevanje zlorabe SE v zvezi z odvzemom pravice do udeležbe ali z odrekanjem te pravice delavcem“.