–

za Ministerul Fondurilor Europene M. I. Boloş, agent,

–

za romunsko vlado E. Gane in O.-C. Ichim, agentki,

–

za portugalsko vlado H. Almeida, P. Barros da Costa, H. Oliveira in A. Pimenta, agentke,

–

za Evropsko komisijo C. Ehrbar, G. Gattinara in T. Isacu de Groot, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago načela dobrega finančnega poslovodenja iz člena 60 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL 2006, L 210, str. 25) v povezavi z načelom enakovrednosti, člena 288, tretji odstavek, PDEU in Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL 2011, L 48, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo SC AA SRL (v nadaljevanju: družba AA) in Ministerul Fondurilor Europene (ministrstvo za evropske sklade, v nadaljevanju: MFE) glede plačila zamudnih obresti, ki ga je družba AA zahtevala, ker je MFE prepozno plačalo upravičene izdatke na podlagi pogodbe o financiranju, sklenjene med tema strankama (v nadaljevanju: pogodba o financiranju), zaradi izvajanja programa, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR).

3

Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 (UL 2006, L 210, str. 1) določa:

„Do prispevkov iz ESRR niso upravičeni izdatki za:

[…]“

4

V Uredbi št. 1083/2006, ki je bila razveljavljena z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL 2013, L 347, str. 320), vendar se ratione temporis še naprej uporablja za spor o glavni stvari, je bil v členu 2, točka 7, pojem „nepravilnost“ opredeljen kot „kakršna koli kršitev določbe zakonodaje Skupnosti, ki je posledica delovanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi škodovalo splošnemu proračunu Evropske unije“.

5

Člen 60 Uredbe št. 1083/2006, naslovljen „Naloge organa za upravljanje“, je določal:

„Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje in izvajanje operativnih programov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovanja in zlasti za:

[…]“

6

Člen 80 te uredbe, naslovljen „Celost plačil upravičencem“, je določal:

„Države članice se prepričajo, da organi, zadolženi za izplačevanje, zagotavljajo, da upravičenci kar se da hitro in v celoti prejmejo celoten znesek javnega prispevka. Nobenega zneska se ne odšteje ali zadrži, in se ne obračuna nobena posebna dajatev ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, ki bi znižala zneske za upravičence.“

7

Člen 98(1) in (2) navedene uredbe, naslovljen „Finančni popravki držav članic“, je določal:

„1.   Države članice imajo prvostopenjsko odgovornost za preiskovanje nepravilnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo okoliščin izvajanja ali nadzora projektov ali operativnih programov in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov.

2.   Država članica izvede potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite v delovanju projektov ali operativnih programov. Popravki države članice obsegajo preklic celote ali dela javnega prispevka iz operativnega programa. Država upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo sklada.

[…]“

8

V členu 2, točka 59, Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL 2018, L 193, str. 1) je pojem „dobro finančno poslovodenje“ opredeljen kot „izvrševanje proračuna v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti“.

9

Člen 1 Direktive 2011/7, naslovljen „Vsebina in področje uporabe“, določa:

„1.   Cilj te direktive je boj proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, da bi zagotovili pravilno delovanje notranjega trga ter s tem spodbudili konkurenčnost podjetij, zlasti [malih in srednje velikih podjetij (MSP)].

2.   Ta direktiva se uporablja za vsa plačila kot prejemke v zvezi s trgovinskimi posli.

[…]“

10

V členu 2, točka 1, te direktive je za namene te direktive pojem „trgovinski posli“ opredeljen kot „posli med podjetji ali med podjetji in javnimi organi, ki vodijo k dostavi blaga ali izvajanju storitev za plačilo“.

11

Člen 1535 legea nr. 287/2009 privind Codul civil al României (zakon št. 287/2009 o romunskem civilnem zakoniku) z dne 17. julija 2009 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 511 z dne 24. julija 2009) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: civilni zakonik), naslovljen „Zamudne obresti v primeru denarnih obveznosti“, določa:

„(1) Če denarni znesek ni plačan na dan zapadlosti, je upnik upravičen do zamudnih obresti od dneva zapadlosti do dneva plačila, in sicer po obrestni meri, o kateri sta se stranki dogovorili, ali – če tega dogovora ni – po zakonski obrestni meri, ne da bi mu bilo treba dokazati kakršno koli škodo. V tem primeru dolžnik ni upravičen dokazati, da bi bila škoda, ki jo je upnik utrpel zaradi zamude pri plačilu, manjša.

[…]

(3) Če obrestna mera dolgovanih zamudnih obresti ni višja od zakonske obrestne mere, je upnik poleg obresti po zakonski obrestni meri upravičen do odškodnine za celotno nadomestilo za nastalo škodo.“

12

Člen 1 Ordonanța Guvernului nr. 13 privind dobânda legală remuneratorie și penalizatoare pentru obligații bănești, precum și pentru reglementarea unor măsuri financiar fiscale înmeniul bancar (vladna uredba št. 13 o zakonskih obrestih in kazni na denarne obveznosti ter o finančnih in davčnih ukrepih na bančnem področju) z dne 24. avgusta 2011 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 607 z dne 29. avgusta 2011) (v nadaljevanju: OG št. 13/2011) določa:

„(1)   Stranki lahko s sporazumom določita obrestno mero za vračilo posojenega denarnega zneska in za zamudo pri plačilu denarne obveznosti.

[…]

(3)   Obresti, ki jih dolžnik dolguje za denarno obveznost zaradi nespoštovanja zadevne obveznosti na dan zapadlosti, se imenujejo kazenske obresti.

[…]“

13

V skladu s členom 10 OG 13/2011 se „[d]oločbe členov 1535 in od 1538 do 1543 [civilnega zakonika] […] uporabljajo za kazenske obresti“.

14

Člen 42(1) in (2) Ordonanță de urgență a Guvernului nr. 66/2011 privind prevenirea, constatarea și sancționarea neregulilor apărute în obținerea și utilizarea fondurilor europene și/sau a fondurilor publice naționale aferente acestora (nujna uredba vlade št. 66/2011 o preprečevanju, ugotavljanju in sankcioniranju nepravilnosti pri prejemu in uporabi evropskih sredstev in/ali s tem povezanih nacionalnih javnih sredstev) z dne 29. junija 2011 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 461 z dne 30. junija 2011; v nadaljevanju: OUG št. 66/2011) je v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, določal:

„(1)   Proračunske terjatve, ki izhajajo iz nepravilnosti, zapadejo v plačilo ob izteku plačilnega roka, določenega v dolžniškem instrumentu, ali v 30 dneh od datuma obvestila o navedenem instrumentu.

(2)   Če dolžnik ne izpolni obveznosti, določenih v dolžniškem instrumentu, v roku, dolguje obresti, ki se izračunajo z uporabo obrestne mere za neporavnani saldo zneska proračunske terjatve, izraženega v [romunskih levih (RON)], od prvega dne po izteku plačilnega roka, določenega v skladu z odstavkom 1, do datuma, ko terjatev preneha, razen če pravila Evropske unije ali javnega mednarodnega donatorja določajo drugače.“

15

MFE, organ upravljanja sektorskega operativnega programa ESRR „Spodbujanje gospodarske konkurenčnosti 2007–2013“, in AA, družba z omejeno odgovornostjo romunskega prava, sta 22. aprila 2015 za izvajanje tega programa sklenila pogodbo o financiranju za izvajanje projekta z naslovom „Nakup opreme za krepitev proizvodnih zmogljivosti družbe AA“.

16

V ta namen se je MFE zavezalo, da bo družbi AA dodelilo financiranje v višini največ 3.334.257,20 RON (približno 671.000 EUR). Družba AA se je zavezala, da bo ta projekt sofinancirala, prvič, s prispevkom za upravičene izdatke iz naslova tega projekta v višini tega zneska in, drugič, s prispevkom v višini 2.385.556,64 RON (približno 479.780 EUR), vključno z davkom na dodano vrednost, k neupravičenim izdatkom iz naslova navedenega projekta. Za kritje sofinanciranja teh upravičenih izdatkov je družba AA v skladu s pogodbo o financiranju z bančno institucijo sklenila kreditno pogodbo za skupni znesek 3.334.257,20 RON (približno 671.000 EUR).

17

Družba AA je 22. septembra 2015 po dokončanju tega projekta pri MFE vložila zahtevek za povračilo tega zneska, ki ustreza navedenim upravičenim stroškom, ki ga je dopolnila z dopisoma z dne 2. in 22. oktobra 2015. Nato je družba AA pri Curtea de Apel Cluj (višje sodišče v Cluju, Romunija), ki je predložitveno sodišče, vložila tožbo, s katero je predlagala, prvič, naj se zoper MFE izda odredba, da izda odločbo o ugoditvi navedenemu zahtevku, drugič, naložitev temu ministrstvu, naj povrne zneske istih upravičenih izdatkov, tretjič, naložitev navedenemu ministrstvu, naj plača zamudne obresti na ta znesek od datuma vložitve te tožbe, in četrtič, podredno, naložitev temu ministrstvu, naj plača odškodnino iz naslova nastale premoženjske škode.

18

MFE je 29. avgusta 2016 odpovedalo pogodbo o financiranju, pri čemer se je oprlo na to, da družba AA ni izpolnila obveznosti iz te pogodbe, da objavi javni razpis ali obvestilo o javnem naročilu.

19

Družba AA je 27. aprila 2017 pri Curtea de Apel Cluj (višje sodišče v Cluju) zoper MFE vložila drugo tožbo za razglasitev ničnosti akta o odpovedi pogodbe o financiranju. To sodišče je s sodbo, ki je 10. marca 2021 postala pravnomočna, tej tožbi ugodilo, z obrazložitvijo, da kljub temu, da družba AA pri izvajanju te pogodbe o financiranju ni spoštovala obveznosti preglednosti, odpoved te pogodbe ni bila sorazmerna. Po mnenju navedenega sodišča bi moralo MFE glede na manjšo resnost ugotovljenih nepravilnosti uporabiti milejše ukrepe, kot so finančni popravki.

20

Potem ko je MFE v celoti plačalo znesek upravičenih izdatkov iz naslova prispevka ESRR, to je 3.320.502,41 RON (približno 667.370 EUR), brez uporabe finančnih popravkov, predložitveno sodišče v okviru tožbe iz točke 17 te sodbe odloča le še o tožbenih predlogih, ki se nanašajo na plačilo, prvič, zamudnih obresti na ta znesek in, drugič, odškodnine iz naslova nastale premoženjske škode. V zvezi s tem družba AA trdi, da je morala zaradi neplačila zneskov, ki jih je dolgovalo MFE, med prvotno zapadlostjo prispevka in vložitvijo te tožbe plačati skupni znesek 23.225,46 RON (približno 4.671 EUR) iz naslova obresti do aprila 2016.

21

Predložitveno sodišče se sprašuje, prvič, ali ob neobstoju posebne ureditve Unije na tem področju načelo dobrega finančnega poslovodenja, kot je določeno v členu 60 Uredbe št. 1083/2006 v povezavi z načelom enakovrednosti, omogoča, da se za pogodbo o financiranju, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, uporabi zlasti člen 1535 civilnega zakonika ter člena 1 in 10 OG št. 13/2011, ki določajo plačilo obresti za zamudo pri izpolnitvi denarne obveznosti, ali da se po analogiji uporabi člen 42 OUG št. 66/2011, ki v zvezi z izvrševanjem evropskih sredstev ali z njimi povezanih nacionalnih javnih sredstev ureja odvzem neupravičeno plačane finančne koristi in ne določa plačila zamudnih obresti s strani upravičenca do te koristi, razen če do vračila ne pride v roku 30 dni.

22

Drugič, to sodišče se sprašuje, ali lahko, kadar je upravičenec pri izvajanju pogodbe o financiranju, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, storil nepravilnosti, zaradi upoštevanja teh nepravilnosti omeji znesek zamudnih obresti, če se domneva, da jih dolguje organ upravljanja, čeprav ta organ za takega upravičenca ni uporabil nobenega finančnega popravka.

23

Tretjič, navedeno sodišče se sprašuje, ali pogodba o financiranju, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, spada na področje uporabe Direktive 2011/7 in ali zato ta direktiva omogoča, da se za to pogodbo uporabi obrestna mera, ki jo določa za zamudo pri plačilu upravičenih stroškov.

24

V teh okoliščinah je Curtea de Apel Cluj (višje sodišče v Cluju) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

25

Predložitveno sodišče je predlagalo, naj se ta zadeva obravnava po hitrem postopku iz člena 105 Poslovnika Sodišča, pri čemer je poudarilo, da spor o glavni stvari pred nacionalnimi sodišči poteka od 18. aprila 2016.

26

Ta člen 105(1) določa, da lahko predsednik Sodišča, če je treba zadevo zaradi njene narave obravnavati v kar najkrajšem času, na predlog predložitvenega sodišča ali izjemoma po uradni dolžnosti po opredelitvi sodnika poročevalca in generalnega pravobranilca odloči, da se predlog za sprejetje predhodne odločbe obravnava po hitrem postopku.

27

Uporaba tega postopka je odvisna predvsem od izjemnih okoliščin zadeve v glavni stvari, ki morajo izkazovati izredno nujnost odločanja o postavljenih vprašanjih (glej v tem smislu sodbo z dne 29. februarja 2024, Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid (Medsebojno zaupanje v primeru predaje), C‑392/22, EU:C:2024:195, točka 34 in navedena sodna praksa).

28

V zvezi s tem je v točki 37 Priporočil Sodišča Evropske unije nacionalnim sodiščem v zvezi z začetkom postopka predhodnega odločanja (UL 2019, C 380, str. 1) pojasnjeno, da je treba za to, da bi Sodišče lahko hitro odločilo, ali je treba uporabiti hitri postopek, v predlogu natančno navesti pravne in dejanske okoliščine, ki izkazujejo nujnost, ter zlasti, kakšno je tveganje v primeru uporabe rednega postopka za odločanje o predlogu za sprejetje predhodne odločbe

29

V obravnavanem primeru noben element, ki ga je predložilo predložitveno sodišče, ne izkazuje, da mora to odločiti v določenem roku niti da je bila tožba, ki jo je družba AA pri njem vložila 18. aprila 2016, predmet nujne obravnave. V zvezi s tem je treba poudariti, da je bil ta predlog za sprejetje predhodne odločbe, za katerega je to sodišče odločilo, da ga posreduje Sodišču 15. decembra 2021, vložen šele 15. novembra 2022 (glej v tem smislu sodbo z dne 13. junija 2024, C (Stečajni in likvidacijski upravitelji), C‑696/22, EU:C:2024:499, točki 42 in 43).

30

Poleg tega, niti zgolj interes posameznikov – ne glede na to, kako pomemben in legitimen je – da čim prej določijo obseg pravic, ki jih imajo na podlagi prava Unije, niti ekonomska ali socialna občutljivost zadeve iz postopka v glavni stvari ne pomenita potrebe po „njenem obravnavanju v kar najkrajšem času“ v smislu člena 105(1) Poslovnika (sodba z dne 20. oktobra 2022, Curtea de Apel Alba Iulia in drugi, C‑301/21, EU:C:2022:811, točka 39).

31

V teh okoliščinah je predsednik Sodišča 20. decembra 2022 po opredelitvi sodnika poročevalca in generalnega pravobranilca odločil, da predlogu predložitvenega sodišča za uporabo hitrega postopka predhodnega odločanja ne ugodi.

32

Predložitveno sodišče s prvim in tretjim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali načelo dobrega finančnega poslovodenja, ki je določeno v členu 60 Uredbe št. 1083/2006, v povezavi z načelom enakovrednosti nasprotuje temu, da organ upravljanja plača zamudne obresti zaradi prepoznega plačila denarnih zneskov, ki ustrezajo upravičenim izdatkom iz naslova ESRR, in če je odgovor nikalen, ali nasprotuje temu, da je plačilo teh obresti izključeno na podlagi določb nacionalnega prava, ki plačilo zamudnih obresti nalagajo šele od izteka roka za vračilo neupravičeno izplačanega zneska.

33

Na prvem mestu, treba je opozoriti, da v skladu s členom 317 PDEU Komisija izvršuje proračun Unije v sodelovanju z državami članicami med drugim v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, ki je v členu 2, točka 59, Uredbe št. 2018/1046 opredeljeno kot izvrševanje proračuna v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Načelo dobrega finančnega poslovodenja zato zahteva, da države članice evropske strukturne in investicijske sklade uporabljajo v skladu z načeli in pravnimi zahtevami, na katerih temeljijo sektorski predpisi Unije.

34

V skladu s členom 60(a) Uredbe št. 1083/2006 mora organ upravljanja v skladu s načelom dobrega finančnega poslovodenja zagotavljati, da so operacije izbrane za financiranje v skladu z merili, ki veljajo za zadevni operativni program, ter da za celotno obdobje izvajanja spoštujejo ustrezna pravila Skupnosti in nacionalna pravila.

35

Poleg tega člen 7 Uredbe št. 1080/2006 določa, da obresti na dolgove, ki jih plačajo pristojni nacionalni organi, niso upravičene do prispevka iz ESRR.

36

Iz tega izhaja, da plačilo zamudnih obresti zaradi prepoznega plačila denarnih zneskov, ki ustrezajo stroškom, upravičenim med drugim iz naslova ESRR, s strani organa upravljanja ne ogroža cilja dobrega finančnega poslovodenja, ki mu sledi Uredba št. 1083/2006. Ker namreč takih zamudnih obresti ni mogoče naložiti proračunu Unije, finančni interesi Unije ostanejo zavarovani.

37

Na drugem mestu, v skladu z ustaljeno sodno prakso ima vsak subjekt, ki mu je nacionalni organ v nasprotju s pravom Unije naložil plačilo takse, dajatve, davka ali drugega odtegljaja, na podlagi tega prava pravico, da od tega organa ne dobi le vračila neupravičeno prejetega denarnega zneska, ampak tudi plačilo obresti za nadomestitev nerazpoložljivosti tega zneska (sodba z dne 11. junija 2024, Komisija/Deutsche Telekom, C‑221/22 P, EU:C:2024:488, točka 55 in navedena sodna praksa).

38

Zato mora nacionalni organ, kadar je denarne zneske prejel v nasprotju s pravom Unije, te denarne zneske vrniti, to vračilo pa je treba povečati za obresti za celotno obdobje od dneva plačila teh zneskov do dneva njihovega vračila, kar je izraz splošnega načela vračila neupravičeno plačnih zneskov (sodba z dne 11. junija 2024, Komisija/Deutsche Telekom, C‑221/22 P, EU:C:2024:488, točka 56 in navedena sodna praksa).

39

Sodišče je poleg tega razsodilo, da se to načelo uporablja, če zadevni denarni zneski ustrezajo izvoznim nadomestilom, ki so bila subjektu dodeljena z zamudo, potem ko so mu bila v nasprotju s tem pravom zavrnjena (glej v tem smislu sodbo z dne 28. aprila 2022, Gräfendorfer Geflügel- und Tiefkühlfeinkost Produktions in drugi, C‑415/20, C‑419/20 in C‑427/20, EU:C:2022:306, točka 59). Ta položaj pa je primerljiv s položajem upravičenca do financiranja iz ESRR, ki je bil v danem obdobju prikrajšan za denarne zneske, ki ustrezajo upravičenim izdatkom, do katerih je bil upravičen, zaradi zamude, s katero so bili v nasprotju s pravom Unije ti zneski plačani.

40

Poleg tega je treba poudariti, da člen 80 Uredbe št. 1083/2006 državam članicam nalaga, prvič, da se prepričajo, da organi upravljanja zagotavljajo, da upravičenci kar najhitreje in v celoti prejmejo celoten znesek javnega prispevka. Drugič, ta člen državam članicam prepoveduje, da bi kakršen koli znesek odštele ali zadržale in da bi obračunale kakršno koli posebno dajatev ali drugo dajatev z enakovrednim učinkom, ki bi znižala zneske za upravičence.

41

Iz zgoraj navedenega izhaja, da ima v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, v katerem je bil upravičenec do javnega prispevka iz ESRR neupravičeno prikrajšan za denarni znesek, ki mu je bil dolgovan, ta upravičenec pravico do plačila zamudnih obresti od datuma, ko bi mu moral organ upravljanja izplačati ta znesek, pri čemer je, namesto da bi ga plačal, odpovedal pogodbo o financiranju, ta odpoved pa je bila nato z učinkom ex tunc razglašena za nično s sodno odločbo, ki je postala pravnomočna (glej v tem smislu sodbi z dne 28. aprila 2022, Gräfendorfer Geflügel- und Tiefkühlfeinkost Produktions in drugi, C‑415/20, C‑419/20 in C‑427/20, EU:C:2022:306, točka 75, in z dne 11. junija 2024, Komisija/Deutsche Telekom, C‑221/22 P, EU:C:2024:488, točka 61).

42

Kot je bilo opozorjeno v točki 37 te sodbe, je namen te pravice do plačila obresti nadomestiti nerazpoložljivost denarnega zneska, za katerega je bil zadevni upravičenec neupravičeno prikrajšan. To nadomestilo se lahko, odvisno od primera, opravi v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v veljavni ureditvi Unije, ali – če take ureditve ni – v skladu s podrobnimi pravili, ki se uporabljajo na podlagi nacionalnega prava (glej v tem smislu sodbo z dne 28. aprila 2022, Gräfendorfer Geflügel- und Tiefkühlfeinkost Produktions in drugi, C‑415/20, C‑419/20 in C‑427/20, EU:C:2022:306, točki 70 in 71).

43

V obravnavanem primeru mora predložitveno sodišče ob neobstoju določb nacionalnega prava, ki bi določale plačilo zamudnih obresti v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, tako na podlagi predmeta kot bistvenih elementov nacionalnih določb o zamudnih obrestih, ki jih navaja v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, določiti tiste, katerih uporaba lahko bolje zagotavlja učinkovitost načela povračila neupravičeno plačanih zneskov, navedenega v točkah od 37 do 39 te sodbe. Procesna pravila glede pravnih sredstev zaradi plačila obresti ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki veljajo za podobna nacionalna pravna sredstva (načelo enakovrednosti), niti ne smejo biti zasnovana tako, da praktično onemogočajo ali čezmerno otežujejo uveljavljanje pravice do tega plačila, ki je zagotovljena s pravom Unije (načelo učinkovitosti) (glej v tem smislu sodbo z dne 16. decembra 1976, Rewe-Zentralfinanz in Rewe-Zentral, 33/76, EU:C:1976:188, točka 6; z dne 6. oktobra 2015, Târ, C‑69/14, EU:C:2015:662, točki 26 in 27, ter z dne 28. aprila 2022, Gräfendorfer Geflügel- und Tiefkühlfeinkost Produktions in drugi, C‑415/20, C‑419/20 in C‑427/20, EU:C:2022:306, točka 74).

44

Glede vprašanja, ali bi bilo na podlagi načela enakovrednosti v obravnavanem primeru upoštevno uporabiti člen 42 OUG št. 66/2011, je treba glede na elemente, ki izhajajo iz predloga za sprejetje predhodne odločbe, poudariti, da ta člen ureja odvzem finančne ugodnosti, ki je bila neupravičeno plačana zaradi nepravilnosti, ki so se pokazale pri pridobivanju in uporabi evropskih sredstev ali z njimi povezanih nacionalnih javnih sredstev.

45

Vendar, kot je Komisija opozorila v pisnih stališčih, ki jih je predložila v tej zadevi, sklicevanje na načelo enakovrednosti zahteva, da se zadevno pravilo uporablja brez razlikovanja za tožbe, ki temeljijo na kršitvi prava Unije, in za tožbe, ki temeljijo na kršitvi nacionalnega prava, ki imajo podoben predmet in podlago. Zato nacionalno pravilo, katerega namen je sankcionirati le kršitev prava Unije, ne more biti ustrezna podlaga za primerjavo, da bi se zagotovilo spoštovanje tega načela (glej v tem smislu sodbi z dne 1. decembra 1998, Levez, C‑326/96, EU:C:1998:577, točki 41 in 48, in z dne 16. maja 2000, Preston in drugi, C‑78/98, EU:C:2000:247, točki 52 in 55).

46

Poleg tega je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da člen 42 OUG št. 66/2011 določa plačilo obresti, če finančna ugodnost ni vrnjena v zakonskem roku 30 dni od posredovanja dolžniškega instrumenta. V takih okoliščinah bi lahko uporaba tega člena za spor o glavni stvari s pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče, posegla v pravico zadevnega upravičenca do povračila denarnih zneskov, ki ustrezajo upravičenim stroškom, in do plačila obresti, ki jih zagotavlja pravo Unije. Uporaba navedenega člena bi namreč povzročila, da se kot upoštevno obdobje za izračun obresti ne bi upoštevalo to 30-dnevno obdobje (glej po analogiji sodbo z dne 28. aprila 2022, Gräfendorfer Geflügel und Tiefkühlfeinkost Produktions in drugi, C‑415/20, C‑419/20 in C‑427/20, EU:C:2022:306, točki 75 in 76).

47

Glede na zgoraj navedeno je treba na prvo in tretje vprašanje odgovoriti, da je treba načelo dobrega finančnega poslovodenja iz člena 60 Uredbe št. 1083/2006 razlagati tako, da ne nasprotuje plačilu zamudnih obresti, ker organ upravljanja prepozno plača denarne zneske, ki ustrezajo upravičenim izdatkom iz naslova ESRR. Po drugi strani je treba načelo učinkovitosti ob upoštevanju člena 80 Uredbe št. 1083/2006 razlagati tako, da nasprotuje temu, da je plačilo teh obresti izključeno na podlagi določb nacionalnega prava, ki plačilo zamudnih obresti nalagajo šele od izteka roka za vračilo neupravičeno izplačanega zneska.

48

Da bi se predložitvenemu sodišču zagotovil koristen odgovor, je treba šteti, da predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba določbe člena 2, točka 7, v povezavi s členom 98(1) in (2) Uredbe št. 1083/2006 razlagati tako, da nasprotujejo temu, da nacionalno sodišče zaradi „nepravilnosti“ v smislu tega člena 2, točka 7, odkritih med izvajanjem pogodbe o financiranju, zmanjša znesek zamudnih obresti, dolgovanih upravičencu do financiranja iz ESRR, ker je organ upravljanja prepozno plačal izdatke, upravičene iz naslova tega financiranja v primeru, v katerem ta organ upravljanja v zvezi s tem ne uporabi nobenega finančnega popravka.

49

Na prvem mestu, člen 2, točka 7, Uredbe št. 1083/2006 pojem „nepravilnost“ opredeljuje kot kakršno koli kršitev določbe prava Skupnosti, ki je posledica delovanja ali opustitve dejanja gospodarskega subjekta, ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi škodovalo splošnemu proračunu Unije. Iz samega besedila tega člena 2, točka 7, izhaja, da je kot „nepravilnost“ mogoče opredeliti le kršitev, ki „škoduje ali bi škodovala“ navedenemu proračunu (glej v tem smislu sodbo z dne 8. junija 2023, ANAS, C‑545/21, EU:C:2023:451, točka 27).

50

Na drugem mestu, iz člena 98(1) in (2) Uredbe št. 1083/2006 izhaja, da morajo države članice ugotavljati posamezne in sistemske nepravilnosti ter izvesti finančne popravke v zvezi z nepravilnostmi, odkritimi pri projektih ali operativnih programih. Ti popravki obsegajo preklic celote ali dela javnega prispevka za operativni program na podlagi meril, ki se nanašajo na naravo nepravilnosti, njihovo resnost in finančno izgubo, ki iz tega izhaja za zadevni sklad. Ta merila so izraz načela sorazmernosti, ki je eno od splošnih načel prava Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 8. junija 2023, ANAS, C‑545/21, EU:C:2023:451, točki 42 in 43).

51

Iz tega sledi, da je treba člen 98(1) in (2) Uredbe št. 1083/2006 razlagati tako, da v primeru „nepravilnosti“, kot je opredeljena v členu 2, točka 7, te uredbe, državam članicam nalaga, da za določitev finančnega popravka, ki se uporabi, opravijo presojo od primera do primera ob spoštovanju načela sorazmernosti in ob upoštevanju navedenih meril (glej v tem smislu sodbo z dne 8. junija 2023, ANAS, C‑545/21, EU:C:2023:451, točka 49).

52

V pravnem redu Unije dolžnost držav članic na podlagi člena 4(3), drugi pododstavek, PEU, da sprejmejo vse splošne ali posebne ukrepe, potrebne za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz prava Unije, velja za vse organe držav članic, vključno s sodnimi organi v okviru njihovih pristojnosti (glej v tem smislu sodbe z dne 26. septembra 2000, Engelbrecht, C‑262/97, EU:C:2000:492, točka 38, in z dne 17. oktobra 2019, Elektrorazpredelenie Yug, C‑31/18, EU:C:2019:868, točka 60).

53

V teh okoliščinah mora predložitveno sodišče preveriti, ali bi bilo znižanje zamudnih obresti, dolgovanih upravičencu do financiranja, na podlagi splošnega načela povračila neupravičeno plačanih zneskov, navedenega v točkah od 37 do 39 te sodbe, v primeru „nepravilnosti“ v smislu člena 2, točka 7, Uredbe št. 1083/2006 v skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v členu 98(1) in (2) te uredbe.

54

Glede na zgoraj navedeno je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba določbe člena 2, točka 7, v povezavi s členom 98(1) in (2) Uredbe št. 1083/2006 razlagati tako, da ne nasprotujejo temu, da nacionalno sodišče zaradi „nepravilnosti“ v smislu tega člena 2, točka 7, ki so bile odkrite med izvajanjem pogodbe o financiranju, in v skladu z načelom sorazmernosti zmanjša znesek zamudnih obresti, ki jih je treba upravičencu do financiranja iz ESRR plačati, ker je organ upravljanja prepozno plačal izdatke, upravičene iz naslova tega financiranja, če ta organ upravljanja v zvezi s tem ni uporabil nobenega finančnega popravka.

55

Predložitveno sodišče s četrtim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba Direktivo 2011/7 razlagati tako, da se uporablja za pogodbo o financiranju, sklenjeno med organom upravljanja države članice in podjetjem, katere predmet je, da ESRR sofinancira projekt nakupa opreme od tretje osebe s strani tega podjetja.

56

Najprej je treba opozoriti, da je v skladu s členom 1(1) Direktive 2011/7 cilj te direktive boj proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, da bi se zagotovilo pravilno delovanje notranjega trga ter s tem spodbudila konkurenčnost podjetij, zlasti MSP. Člen 1(2) te direktive določa, da se ta direktiva uporablja za vsa plačila kot prejemke v zvezi s trgovinskimi posli.

57

Pojem „trgovinski posli“ je v členu 2, točka 1, navedene direktive opredeljen kot „posli med podjetji ali med podjetji in javnimi organi, ki vodijo k dostavi blaga ali izvajanju storitev za plačilo“.

58

Ta določba tako določa dva pogoja za to, da transakcija spada pod ta pojem „trgovinski posli“. Prvič, izvajati se mora bodisi med podjetji bodisi med podjetji in javnimi organi ter mora, drugič, voditi k dostavi blaga ali izvajanju storitev za plačilo (sodbi z dne 9. julija 2020, RL (Direktiva o boju proti zamudam pri plačilih), C‑199/19, EU:C:2020:548, točka 24, in z dne 13. januarja 2022, New Media Development & Hotel Services, C‑327/20, EU:C:2022:23, točka 32).

59

Področje uporabe Direktive 2011/7 je sicer res opredeljeno zelo široko in lahko zajema trgovinski posel, katerega financiranje se v celoti ali delno zagotavlja s sredstvi iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 28. novembra 2019, KROL, C‑722/18, EU:C:2019:1028, točka 32). To ne spremeni dejstva, da mora transakcija, da bi bila zajeta s pojmom „trgovinski posli“ v smislu člena 2, točka 1, te direktive, dejansko voditi do dostave blaga ali izvajanja storitev, tudi če predmet transakcije ni bila taka dostava ali tako izvajanje (glej v tem smislu sodbo z dne 18. novembra 2020, Techbau, C‑299/19, EU:C:2020:937, točka 44).

60

Ker v obravnavanem primeru pogodba o financiranju, katere predmet je, da ESRR sofinancira projekt nakupa opreme od tretje osebe, ne zajema, da družba AA zadevnemu organu upravljanja dobavi blago ali opravi storitev, je ta pogodba izključena s področja uporabe Direktive 2011/7.

61

Glede na zgoraj navedeno je treba na četrto vprašanje odgovoriti, da je treba Direktivo 2011/7 razlagati tako, da se ne uporablja za pogodbo o financiranju, sklenjeno med organom upravljanja države članice in podjetjem, katere predmet je, da ESRR sofinancira projekt nakupa opreme od tretje osebe s strani tega podjetja.

62

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: