–

za Zamestnik izpalnitelen direktor na Darzhaven fond „Zemedelie“ Y. Kancheva,

–

za Evropsko komisijo G. Koleva in A. Sauka, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(2)(f) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL 2013, L 347, str. 549) in člena 47(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL 2013, L 347, str. 487).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Askos Properties EOOD, ki je družba bolgarskega prava, in Zamestnik izpalnitelen direktor na Darzhaven fond „Zemedelie“ (namestnik izvršnega direktorja državnega kmetijskega sklada, Bolgarija) v zvezi z odločbo, s katero se je od te družbe zahtevalo vračilo 50 % subvencije, ki jo je navedena družba prejela v okviru ukrepa 211 programa za razvoj podeželja 2007–2013.

3

Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL 2005, L 277, str. 1) je bila razveljavljena z Uredbo št. 1305/2013. Vendar se je v skladu s členom 88 Uredbe št. 1305/2013 Uredba št. 1698/2005 še naprej uporabljala za operacije, ki so se izvajale v skladu s programi, ki jih je Evropska komisija na podlagi te uredbe odobrila pred 1. januarjem 2014.

4

Člen 36 Uredbe št. 1698/2005, naslovljen „Ukrepi“, je določal:

„Podpora iz tega oddelka se nanaša na:

[…].“

5

Člen 37 te uredbe, naslovljen „Plačila zaradi naravno omejenih možnosti na gorskih območjih in plačila za druga območja z omejenimi možnostmi“, je določal:

„1.   Plačila iz člena 36(a)(i) in (ii) se dodelijo letno na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi v smislu Odločbe Komisije 2000/115/ES z dne 24. novembra 1999 o opredelitvah značilnosti raziskovanj, seznamu kmetijskih pridelkov, izjemah pri opredelitvah ter regijah in okoliših glede raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev [(UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 28, str. 241)].

Plačila so namenjena povračilu kmetovih dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so posledica kmetijske pridelave na zadevnem območju z omejenimi možnostmi.

2.   Plačila se dodelijo kmetom, ki se obvežejo, da bodo na območjih, določenih na podlagi člena 50(2) in (3), nadaljevali kmetijsko dejavnost še najmanj pet let po prvem plačilu.

[…]“

6

Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL 2006, L 368, str. 15), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 434/2007 z dne 20. aprila 2007 (UL 2007, L 104, str. 8) (v nadaljevanju: Uredba št. 1974/2006), je bila razveljavljena z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL 2014, L 227, str. 1). Vendar se v skladu s členom 19 Delegirane uredbe št. 807/2014 Uredba št. 1974/2006 še naprej uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s programi, ki jih je Evropska komisija odobrila na podlagi Uredbe št. 1698/2005 pred 1. januarjem 2014.

7

V uvodni izjavi 37 Uredbe št. 1974/2006 je bilo navedeno:

„Določiti bi bilo treba pravila, skupna več ukrepom, še zlasti v zvezi z naslednjim: izvajanjem povezanih aktivnosti, naložbenimi ukrepi, prenosom kmetijskega gospodarstva med obdobjem, za katero je obveznost navedena kot pogoj za odobritev pomoči, povečanjem območja kmetijskega gospodarstva in opredelitvijo različnih kategorij višje sile ali izrednih [izjemnih] okoliščin.“

8

V tej uredbi je bilo poglavje III, naslovljeno „Ukrepi za razvoj podeželja“, katerega oddelek 2, naslovljen „Skupne določbe za več ukrepov“, je vseboval člene od 42 do 47 te uredbe.

9

Člen 45(4) navedene uredbe je določal:

„Če upravičenec ne more več izpolnjevati prevzetih obveznosti, ker se kmetijsko gospodarstvo arondira ali je predmet podobnih javnih ukrepov združevanj zemljišč, ki jih odobrijo pristojni javni organi, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki omogočijo prilagoditev obveznosti novim razmeram na kmetijskem gospodarstvu. Če se izkaže, da taka prilagoditev ni mogoča, obveznost preneha in se ne zahteva povračilo za obdobje, v katerem je obveznost veljala.“

10

Člen 47 Uredbe št. 1974/2006 je določal:

„1.   Države članice lahko priznavajo, še zlasti, naslednje kategorije višje sile ali izrednih [izjemnih] okoliščin, v katerih ne bodo zahtevale delnega ali celotnega povračila pomoči, ki jo je upravičenec prejel:

2.   O primerih višje sile ali izrednih [izjemnih] okoliščin mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti pristojni organ in predložiti ustrezne dokaze v 10 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.“

11

V uvodni izjavi 36 Uredbe št. 1305/2013 je navedeno:

„Pri nekaterih ukrepih na površino v skladu s to uredbo morajo upravičenci prevzeti obveznosti, ki zajemajo vsaj pet let. Možno je, da se v tem obdobju spremenijo razmere na kmetijskem gospodarstvu ali položaj upravičenca. Zato bi bilo treba določiti pravila, s katerimi bi določali ukrepanje v takšnih primerih.“

12

Člen 47 te uredbe, naslovljen „Pravila za plačila na površino“, v členih 3 in 4 določa:

„3.   Kadar upravičenec ne more več izpolnjevati prevzetih obveznosti, ker se kmetijsko gospodarstvo ali njegov del arondira ali je predmet javnih ukrepov komasacije ali ukrepov komasacije, ki jih odobrijo pristojni javni organi, države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni, da se omogoči prilagoditev obveznosti novim razmeram na kmetijskem gospodarstvu. Če se izkaže, da takšna prilagoditev ni mogoča, obveznost preneha in država članica ne zahteva povračila za obdobje, v katerem je obveznost veljala.

4.   Prejete pomoči ni treba vrniti v primerih višje sile in izjemnih okoliščin iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1306/2013[.]“

13

V uvodni izjavi 5 Uredbe št. 1306/2013 je navedeno:

„Za zagotovitev skladnosti med praksami držav članic in harmonizirane uporabe klavzule o višji sili s strani držav članic bi morala ta uredba po potrebi določati izjeme v primeru višje sile in izjemnih okoliščin, pa tudi neizčrpen seznam možnih primerov višje sile in izjemnih okoliščin, ki jih priznajo pristojni nacionalni organi. Ti organi bi morali sprejeti odločitev o višji sili ali izjemnih okoliščinah za vsak primer posebej, na podlagi ustreznih dokazil in ob uporabi koncepta višje sile v okviru kmetijske zakonodaje Unije, vključno ob upoštevanju sodne prakse Sodišča.“

14

Člen 2 te uredbe, naslovljen „Pojmi, uporabljeni v tej uredbi“, v odstavku 2 določa:

„Za namene financiranja, upravljanja in spremljanja [skupne kmetijske politike (SKP)] so lahko ,višja sila‘ in ,izjemne okoliščine‘ zlasti priznani v naslednjih primerih:

15

Člen 121 Uredbe št. 1306/2013 določa:

„1.   Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

2.   Vendar pa se naslednje določbe uporabljajo:

16

Člen 37i zakon za sobstvenostta i polzvaneto na zemedelskite zemi (zakon o lastništvu in rabi kmetijskih zemljišč) (DV št. 17 z dne 1. marca 1991, v nadaljevanju: ZSPZZ) določa:

„1.   Pašniki, travinje in travniki iz državnega sklada zemljišč in iz občinskega sklada zemljišč se v skladu s členom 24a(a) dajo v najem ali v zakup lastnikom ali uporabnikom kmetij, ki imajo pašne živali, registrirane v integriranem informacijskem sistemu Balgarska agentsia po bezopasnost na hranite (bolgarska agencija za varnost hrane), glede na število in vrsto registrirane živine ter po ceni, določeni s tržnim mehanizmom. Pašniki, travinje in travniki iz državnega sklada zemljišč in iz občinskega sklada zemljišč se dajo v najem ali v zakup osebam, ki nimajo davčnih dolgov, niti dolgov v razmerju do državnega kmetijskega sklada, državnega sklada zemljišč ali občinskega sklada zemljišč, niti obveznosti glede zemljišč na podlagi člena 37c(3), točka 2.

[…]

4.   Pašniki, travinje in travniki se razdelijo med upravičence, ki imajo živinorejske objekte, registrirane na zadevnem zemljišču, in sicer glede na število in vrsto registriranih pašnih živali, glede na pašnike, travinje in travnike, ki so v lasti ali se uporabljajo zakonito, vendar največ 150 arov na glavo velikih živali na posestvih od prve do sedme kategorije in/ali 300 arov na glavo velikih živali na posestvih od osme do desete kategorije. Upravičenim osebam, ki gojijo govedo za proizvodnjo mesa in živali domačih (avtohtonih) pasem, se dodeli do 200 arov na glavo živali na posestvih od prve do sedme kategorije in do 400 arov na glavo živali na posestvih od osme do desete kategorije. Upravičencem, ki gojijo govedo za mleko ali meso, ovce in/ali koze, odobrene za podporo v okviru dejavnosti podukrepov „Plačila za preusmeritev v ekološko kmetovanje“ in „Plačila za ohranjanje ekološkega kmetovanja“, ki so vključena v sklop „Ekološka živinoreja“, se dodelijo zemljišča do 0,15 glave velike živali na hektar, ne glede na kategorijo posesti.“

17

Člen 15 prehodnih in končnih določb zakona o spremembi ZSPZZ določa:

„1. Upravičenci, ki so pred 24. februarjem 2015 sklenili pogodbe o najemu ali zakupu pašnikov, travinj in travnikov iz državnega sklada zemljišč in iz občinskega sklada zemljišč, morajo pred 1. februarjem 2016 pogodbe uskladiti z zahtevami iz člena 37i(1) in (4).

2. Upravičenci, potrjeni v okviru sklopa iz člena 3(3) uredbe št. 4 z dne 24. februarja 2015 o izvajanju ukrepa 11, „Ekološko kmetovanje“, iz programa za razvoj podeželja 2014–2020 […], ki so pred 24. februarjem 2015 sklenili pogodbe o najemu ali zakupu pašnikov, travinj in travnikov iz državnega sklada zemljišč in iz občinskega sklada zemljišč ter katerih vse pašne živali in pašniki so odobreni za podporo, morajo pred 1. februarjem 2016 uskladiti pogodbe z zahtevami iz člena 37i(1), pri čemer morajo upoštevati razmerje najmanj 0,15 glave živali na hektar, ne glede na kategorijo.

3. Pogodbe o najemu ali zakupu pašnikov, travinj in travnikov iz državnega sklada zemljišč in iz občinskega sklada zemljišč, ki se ne uskladijo v roku, določenem v odstavku 1 ali 2, odpove župan občine ali direktor regionalne direkcije za kmetijstvo.“

18

Naredba no 11 za usloviata i reda za prilagane na myarka 211 „Plashtania na zemedelski stopani za prirodni ogranichenia v planinskite rayoni“ i myarka 212 „Plashtania na zemedelski stopani v rayoni s ogranichenia, razlichni ot planinskite rayoni“ ot Programata za razvitie na selskite rayoni za perioda 2007–2013 (uredba št. 11 o pogojih in podrobnih pravilih za izvajanje ukrepa 211, „Plačila kmetom zaradi omejenih možnosti na gorskih območjih“ in ukrepa 212 „Plačila kmetom zaradi omejenih možnosti na območjih, ki niso gorska“, iz programa za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013) z dne 3. aprila 2008 (DV št. 40 z dne 18. aprila 2008, v nadaljevanju: uredba št. 11/2008), ki ga je sprejel minister za kmetijstvo in prehrano, v členu 1(1) določa:

„Ta uredba ureja pogoje in podrobna pravila za izvajanje naslednjih ukrepov programa za razvoj podeželja 2007–2013, ki se financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja:

19

V skladu s členom 2 te uredbe kmetje, ki so vložili vlogo za podporo za enega od ukrepov iz člena 1(1) te uredbe, ves čas trajanja podpore opravljajo kmetijsko dejavnost na gorskih območjih ali območjih z omejenimi možnostmi, ki niso gorska območja.

20

Člen 4 navedene uredbe v odstavku 1 določa:

„[…] Prosilci za podporo na podlagi te uredbe morajo:

[…]

[…].“

21

Člen 14 uredbe št. 11/2008 določa:

„1.   Kmet, ki v petletnem obdobju obveznosti ne vloži vloge za finančno podporo, je izključen iz upravičenosti do pomoči na podlagi te uredbe in mora vrniti zneske, do tedaj prejete kot kompenzacijska plačila za območja z omejenimi možnostmi, ali del teh zneskov, odvisno od leta, v katerem je prenehal sodelovati pri ukrepih, in sicer na naslednji način:

[…]

3.   Sredstva iz odstavka 1 se izterjajo skupaj z zakonskimi obrestmi od uradne obvestitve kmeta o obveznosti vračila tega zneska do datuma dejanskega vračila ali dejanskega odbitka zneska.“

22

Člen 15 te uredbe določa:

„1.   V primeru višje sile ali izjemnih okoliščin se člen 14 ne uporablja, obveznost se razdre in ne zahteva se nobeno delno ali celotno povračilo pomoči, ki jo je kmet prejel.

2.   Kmet, katera koli druga oseba, ki jo je ta pooblastil, ali njegov dedič primere višje sile ali izjemnih okoliščin in ustrezna dokazila (dokumenti, ki jih izda pristojni upravni organ) pisno sporoči državnemu kmetijskemu skladu – plačilnemu organu v roku 10 delovnih dni od datuma, ko je kmet, njegov pooblaščenec ali dedič to lahko storil.“

23

V skladu z dodatnimi določbami v smislu navedene uredbe „višja sila“ ali „izjemne okoliščine“ pomenijo:

[…].“

24

Družba Askos Properties je od leta 2013 do leta 2015 pri državnem kmetijskem skladu vložila več vlog za finančno podporo v okviru ukrepa 211 programa za razvoj podeželja 2007–2013.

25

V tem okviru se je zavezala, da bo občinska kmetijska zemljišča, ki jih je leta 2012 vzela v najem z najemnima pogodbama, sklenjenima z bolgarskima občinama, ohranila v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju ter da bo vsaj pet zaporednih let opravljala kmetijsko dejavnost na zadevnem območju z omejenimi možnostmi.

26

Družba Askos Properties za leto 2013 ni prejela subvencije. Za leti 2014 in 2015 sta ji bila dodeljena zneska 15.866 bolgarskih levov (BGN) (približno 8112 EUR) oziroma 21.796 BGN (približno 11.144 EUR).

27

Leta 2015 je bila sprejeta sprememba člena 37i(1) in (4) ZSPZZ, da bi se pašniki, travinje in travniki iz državnega zemljiškega sklada ali iz občinskih zemljiških skladov dajali v najem ali razdeljevali izključno lastnikom ali uporabnikom kmetij, ki imajo pašne živali, in sicer glede na število in vrsto živali, ki so jih registrirali.

28

Uporabnikom zemljišč, ki so pred 24. februarjem 2015 sklenili najemno ali zakupno pogodbo za pašnike, travinje in travnike iz zemljiških skladov države ali občin, je bil odobren rok do 1. februarja 2016, da tako pogodbo uskladijo z novimi veljavnimi zahtevami, določenimi z navedeno spremembo.

29

Ker družba Askos Properties teh zahtev ni izpolnila, sta zadevni občini leta 2016 pogodbi o najemu kmetijskih zemljišč, sklenjeni s to družbo, odpovedali.

30

Namestnik izvršnega direktorja državnega kmetijskega sklada je 23. januarja 2020 izdal akt o ugotovitvi javne terjatve države do družbe Askos Properties v višini 18.831 BGN (približno 9628 EUR), kar ustreza 50 % celotnega zneska, ki ji je bil izplačan v okviru ukrepa 211 za kampanje za razvoj podeželja od leta 2013 do leta 2015.

31

Ker je bila tožba, ki je bila vložena zoper ta akt, s sodbo Administrativen sad Sofia-grad (upravno sodišče mesta Sofija, Bolgarija) zavrnjena, je družba Askos Properties zoper to sodbo vložila kasacijsko pritožbo pri Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče, Bolgarija), ki je predložitveno sodišče.

32

Družba Askos Properties v pritožbi trdi, da odpoved najemnih pogodb s strani zadevnih občin pomeni „višjo silo“ in/ali „izjemno okoliščino“ v smislu člena 15 uredbe št. 11/2008, tako da naj ne bi bila zavezana, da prejeto subvencijo vrne.

33

Predložitveno sodišče se na eni strani sprašuje, ali je mogoče odpovedi najemnih pogodb, do katerih je prišlo zaradi spremembe nacionalne zakonodaje, ki je upravičenec ob sprejemu obveznosti ni mogel predvideti, opredeliti kot „višjo silo“ ali „izjemne okoliščine“ ali celo „razlastitev“ v smislu člena 2(2) Uredbe št. 1306/2013.

34

Na drugi strani se sprašuje, ali take odpovedi najemnih pogodb spadajo na področje uporabe določb člena 47(3) Uredbe št. 1305/2013.

35

V teh okoliščinah je Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

36

V skladu z ustaljeno sodno prakso mora Sodišče v okviru postopka sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, uvedenega s členom 267 PDEU, nacionalnemu sodišču dati koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. S tega vidika mora Sodišče po potrebi preoblikovati vprašanja, ki so mu bila predložena. Poleg tega lahko Sodišče presodi, da je treba upoštevati določbe prava Unije, na katere se nacionalno sodišče v besedilu svojega vprašanja ni sklicevalo (sodba z dne 7. septembra 2023, Groenland Poultry, C‑169/22, EU:C:2023:638, točka 47 in navedena sodna praksa).

37

Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe je razvidno, da uporaba uredbe št. 11/2008 za spor, ki poteka pred predložitvenim sodiščem, ni sporna. Opozoriti je treba, da ta uredba v skladu s svojim členom 1(1) ureja pogoje in podrobna pravila za izvajanje med drugim ukrepa 211 programa za razvoj podeželja 2007–2013, ki se financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

38

Vendar se v skladu s členom 88 Uredbe št. 1305/2013, s katero je bila razveljavljena Uredba št. 1698/2005, zadnjenavedena uredba še naprej uporablja za operacije, ki so se izvajale v skladu s programi, ki jih je Komisija na podlagi te uredbe odobrila pred 1. januarjem 2014. Prav tako se v skladu s členom 19 Delegirane uredbe št. 807/2014, s katero je bila razveljavljena Uredba št. 1974/2006, zadnjenavedena uredba še naprej uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s programi, ki jih je Komisija odobrila na podlagi Uredbe št. 1698/2005 pred 1. januarjem 2014.

39

Ker je ukrep 211 programa za razvoj podeželja 2007–2013 taka operacija oziroma dejavnost in ker gre v postopku v glavni stvari za obveznosti ohranjanja kmetijskih zemljišč in opravljanja kmetijske dejavnosti na območju z omejenimi možnostmi vsaj pet zaporednih let, je treba okoliščine neizpolnjevanja teh obveznosti presojati glede na določbe Uredbe št. 1698/2005 in Uredbe št. 1974/2006 (glej v tem smislu sodbo z dne 8. maja 2019, Järvelaev, C‑580/17, EU:C:2019:391, točke 37, 38 in 42).

40

Dodati je treba, da če se izterjava zneskov, ki so bili neupravičeno izplačani v okviru programa pomoči, ki ga je EKSRP odobril in sofinanciral v okviru programskega obdobja 2007–2013, izvede po koncu tega programskega obdobja, to je po 1. januarju 2014, mora ta izterjava temeljiti na določbah Uredbe št. 1306/2013 (glej v tem smislu sodbo z dne 8. maja 2019, Järvelaev, C‑580/17, EU:C:2019:391, točka 42). Predlog za sprejetje predhodne odločbe pa se ne nanaša na podrobna pravila za izterjavo zneskov, dodeljenih družbi Askos Properties za kampanji 2014 in 2015.

41

V teh okoliščinah je treba šteti, da se vprašanji za predhodno odločanje, predloženi Sodišču v tej zadevi, nanašata na določbe Uredbe št. 1974/2006.

42

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 47(1) Uredbe št. 1974/2006 razlagati tako, da je odpoved pogodbe o najemu ali zakupu – pri čemer se ta pogodba nanaša na kmetijsko zemljišče in je bila za pet let sklenjena z upravičencem do kmetijske pomoči, ki je bila dodeljena v okviru programov države članice za razvoj podeželja, k financiranju katerih je prispeval EKSRP – ki jo izvede občinska uprava in do katere pride zaradi spremembe nacionalne zakonodaje, s katero so bile uvedene nove zahteve za ohranitev takih pogodb, zajeta s pojmom „višja sila“ oziroma s pojmom „izredne [izjemne] okoliščine“ v smislu navedenega člena 47(1), zlasti kot primer „razlastitve kmetijskega gospodarstva“ v smislu navedenega člena 47(1)(c).

43

Člen 47(1) Uredbe št. 1974/2006 določa, da lahko države članice med drugim priznavajo kategorije višje sile ali izjemnih okoliščin iz odstavka 1, točke od (a) do (f), v katerih ne bodo zahtevale delnega ali celotnega povračila pomoči, ki jo je upravičenec prejel.

44

Ta določba določa neobvezno izjemo od načela, da upravičenec vrne pomoč v primeru neizpolnjevanja obveznosti, ki jo je ta upravičenec sprejel kot pogoj za dodelitev navedene pomoči v obdobju izvajanja te obveznosti.

45

V obravnavanem primeru informacije iz predložitvene odločbe ne omogočajo, da bi se nedvoumno ugotovilo, ali se v skladu s tem, kar izhaja iz člena 15(1) uredbe št. 11/2008, izjema iz člena 47(1) Uredbe št. 1974/2006 v bolgarskem pravu izvaja tako, da so z njo zajeti vsi primeri višje sile oziroma izjemnih okoliščin v smislu navedenega člena 47(1), ali pa je obseg te izjeme omejen na zgolj primere iz dopolnilnih določb te uredbe, med katerimi je primer „razlastitve kmetijskega gospodarstva“.

46

Da bi se predložitvenemu sodišču dal koristen odgovor za vse primere, je treba na vprašanje odgovoriti tako z vidika pojma „višja sila“ oziroma pojma „izjemne okoliščine“ v smislu člena 47(1) Uredbe št. 1974/2006 kot tudi z vidika posebne kategorije „razlastitve kmetijskega gospodarstva“ iz točke (c) te določbe, pri čemer bo moralo to sodišče preveriti natančen obseg izvajanja navedenega člena 47(1) v svojem nacionalnem pravu.

47

Kar zadeva, na prvem mestu, vprašanje, ali odpoved najemnih pogodb iz postopka v glavni stvari lahko pomeni „višjo silo“ ali „izredno [izjemno] okoliščino“ v smislu člena 47(1) Uredbe št. 1974/2006, je treba opozoriti, da je Sodišče v okviru EKSRP že razsodilo, da pomeni višjo silo vsak dogodek, ki je posledica neobičajnih in nepredvidljivih okoliščin zunaj nadzora gospodarskega subjekta, ki se jim ta ni mogel izogniti kljub vsej izkazani skrbnosti (sodbe z dne 17. decembra 2015, Szemerey, C‑330/14, EU:C:2015:826, točka 58; z dne 16. februarja 2023, Zamestnik izpalnitelen direktor na Darzhaven fond Zemedelie, C‑343/21, EU:C:2023:111, točka 58, in z dne 7. septembra 2023, Groenland Poultry, C‑169/22, EU:C:2023:638, točka 39).

48

Iz uvodne izjave 37 in člena 47(1) Uredbe št. 1974/2006 je razvidno, da seznam iz zadnjenavedene določbe ni izčrpen in da pojem „višja sila“ oziroma pojem „izredne [izjemne] okoliščine“ v smislu navedene določbe torej lahko zajema primere, ki na tem seznamu niso navedeni. Tako lahko glede na okoliščine postopka v glavni stvari tudi ravnanja javnih organov pomenijo „višjo silo“ oziroma „izjemno okoliščino“ (glej v tem smislu sodbo z dne 7. decembra 1993, Huygen in drugi, C‑12/92, EU:C:1993:914, točka 31).

49

Navesti je treba, da mora biti zadevna oseba, ki se sklicuje na obstoj „višje sile“ ali „izjemnih okoliščin“, čeprav navedeni seznam vsebuje le objektivna dejstva, sposobna dokazati tudi, da se je v skladu s sodno prakso, na katero je bilo opozorjeno v točki 47 te sodbe, zavarovala pred posledicami neobičajnega dogodka s tem, da je sprejela primerne ukrepe brez pretiranih žrtev (glej v tem smislu sodbo z dne 19. junija 2019, RF/Komisija, C‑660/17 P, EU:C:2019:509, točka 37 in navedena sodna praksa).

50

Iz tega sledi, da mora predložitveno sodišče na eni strani presoditi, ali sta sprememba nacionalne zakonodaje, s katero so bile v člen 37i ZSPZZ uvedene nove zahteve, katerih izpolnjevanje je pogoj za ohranitev najemnih ali zakupnih pogodb, kakršni sta pogodbi iz postopka v glavni stvari, in odpoved najemnih pogodb, sklenjenih z družbo Askos Properties, s strani zadevnih dveh občin z vidika te družbe dogodka, ki sta zunaj njenega nadzora, neobičajna in nepredvidljiva, ter na drugi strani, ali je družba Askos Properties sprejela vse ukrepe, ki jih je lahko sprejela – in sicer ne da bi bila izpostavljena pretiranim žrtvam – da bi ti pogodbi uskladila z navedenimi novimi zahtevami.

51

V tem okviru je treba med drugim presoditi, ali je bil rok za uskladitev z novimi zahtevami, uvedenimi s spremembo člena 37i ZSPZZ, dovolj dolg. Prav tako je treba presoditi, ali je imela družba Askos Properties za to, da bi se uskladila s temi novimi zahtevami, dejansko možnost pridobiti obrat za vzrejo in pri pristojnih organih registrirati zahtevano število živali. Enako velja za vprašanje, ali je imela družba Askos Properties za izpolnitev svojih obveznosti možnost uporabljati zemljišča, ki niso zemljišča, ki sta ji jih dali na voljo občini iz postopka v glavni stvari, in ali je lahko zemljišča, upravičena do ukrepa 211 programa za razvoj podeželja 2007–2013, pridobila od fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava.

52

Kar zadeva, na drugem mestu, vprašanje, ali je lahko odpoved pogodbe, kot sta pogodbi iz postopka v glavni stvari, zajeta s pojmom „razlastitev kmetijskega gospodarstva“ v smislu člena 47(1)(c) Uredbe št. 1974/2006, je treba navesti, da ta pojem ni opredeljen niti v tej uredbi niti posredno z napotitvijo na nacionalna prava držav članic. Tako je treba ta pojem šteti za avtonomen pojem prava Unije, ki ga je treba na njenem ozemlju razlagati enotno, in sicer ne le ob upoštevanju besedila navedene določbe, ampak tudi konteksta, v katerega je umeščena, in ciljev, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je ta določba (glej v tem smislu sodbo z dne 22. junija 2021, Venezuela/Svet (Nanašanje na tretjo državo), C‑872/19 P, EU:C:2021:507, točka 42 in navedena sodna praksa).

53

Prvič, besedilo navedenega člena 47(1)(c) je omejeno na navedbo, da lahko države članice „razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva“, kadar tega „ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti“, med drugim priznavajo kot kategorijo višje sile ali izjemnih okoliščin, v katerih ne bodo zahtevale delnega ali celotnega vračila pomoči, ki jo je upravičenec prejel. Besedilo navedenega člena 47(1)(c) torej ne vsebuje koristnih elementov za opredelitev pojma „razlastitev kmetijskega gospodarstva“ v smislu tega člena.

54

Drugič, v zvezi s kontekstom, v katerega se umešča člen 47(1)(c) Uredbe št. 1947/2006, je treba najprej navesti, da v nobeni od preostalih določb te uredbe ni opredelitve pojma „razlastitev kmetijskega gospodarstva“ v smislu navedene uredbe. Dalje, namen pojasnila, da „razlastitve velikega dela kmetijskega gospodarstva“ ne sme biti mogoče „pričakovati na dan sprejetja obveznosti“, je določitev položajev, v katerih se pomoč ne vrne, ne pa pojasnitev pomena tega pojma. Nazadnje, preostale kategorije iz člena 47(1) Uredbe št. 1974/2006 prav tako ne vsebujejo elementov, ki bi omogočali opredelitev navedenega pojma.

55

Tretjič, kar zadeva cilj, ki mu sledi navedena uredba, se z njo določajo, kot je razvidno iz njenega naslova, podrobna pravila glede uporabe Uredbe št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz EKSRP. V skladu s členom 37 zadnjenavedene uredbe pa se plačila zaradi naravno omejenih možnosti na gorskih območjih in plačila za druga območja z omejenimi možnostmi dodelijo kmetom, ki se zavežejo, da bodo na zadevnih območjih nadaljevali kmetijsko dejavnost še najmanj pet let po prvem plačilu. Za uresničitev tega cilja pa je torej potrebno, da lahko kmetje, ki so sklenili najemne pogodbe za obdobje najmanj petih let, da bi z zemljišči, ki so na takih območjih, razpolagali zato, da bi opravljali svojo kmetijsko dejavnost in iz nje prejemali prihodke, ta zemljišča uporabljajo v tem obdobju.

56

V zvezi s tem je iz sodne prakse Sodišča mogoče sklepati, da pojem „razlastitev“ v smislu člena 47(1)(c) Uredbe št. 1974/2006 zajema ukrepe odvzema lastnine in ukrepe, ki jih je mogoče enačiti s prvonavedenimi ukrepi (glej po analogiji sodbo z dne 12. decembra 1990, van der Laan-Velzeboer, C‑285/89, EU:C:1990:460, točki 14 in 15).

57

Poleg tega je Sodišče že razsodilo, da prisilna, celovita in dokončna ukinitev pravice užitka, če je taka pravica del lastninske pravice, saj njenemu imetniku zagotavlja dva bistvena elementa zadnjenavedene pavice, in sicer pravico do uporabe zadevne stvari in pravico do prejemanja prihodkov od nje, pomeni odvzem lastnine v smislu člena 17(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) (glej v tem smislu sodbo z dne 21. maja 2019, Komisija/Madžarska (Užitek na kmetijskih zemljiščih), C‑235/17, EU:C:2019:432, točki 81 in 82).

58

Tako je treba – kadar se z nacionalno ureditvijo zaradi njene vsebine ali izvajanja s strani nacionalnega organa prisilno, celovito in dokončno ukineta pravici do uporabe zadevnih zemljišč in do prejemanja prihodkov od njih, ki ju ima kmet, ki je sklenil najemno pogodbo, da bi razpolagal z navedenimi zemljišči v večletnem obdobju, ki se zahteva za upravičenost do financiranja iz EKSRP – ugotoviti, da ta ureditev zajema odvzem lastninske pravice v smislu člena 17(1) Listine in zato pomeni „razlastitev kmetijskega gospodarstva“ v smislu člena 47(1)(c) Uredbe št. 1974/2006.

59

Iz spisa, ki ga ima na voljo Sodišče, je razvidno, da se s členom 15 prehodnih in končnih določb zakona o spremembi ZSPZZ odpoved najemnih ali zakupnih pogodb nalaga le, če te pogodbe niso bile usklajene z novimi zahtevami iz člena 37i ZSPZZ v roku, ki je za to določen. S pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče, odpoved najemne ali zakupne pogodbe na podlagi take ureditve torej ne pomeni prisilne, celovite in dokončne odprave pravic, ki jih ima najemnik oziroma zakupnik na podlagi take pogodbe.

60

Vendar je treba v skladu s sodno prakso Sodišča za ugotovitev obstoja odvzema lastnine v smislu člena 17(1) Listine ne le preveriti, ali je prišlo do formalne razlastitve, temveč tudi ugotoviti, ali je sporni položaj pomenil dejansko razlastitev (glej v tem smislu sodbo z dne 5. maja 2022, BPC Lux 2 in drugi, C‑83/20, EU:C:2022:346, točka 44).

61

Predložitveno sodišče, ki ni zagotovilo nobenega podatka o tem, ali je imela družba Askos Properties možnost sprejeti ukrepe za uskladitev z novimi zahtevami iz člena 37i ZSPZZ in ali je v zvezi s tem sprejela ukrepe, mora preučiti konkretne učinke in dejanske vplive uvedbe teh zahtev na položaj družbe Askos Properties ter vse upoštevne elemente, da bi ugotovilo, ali je v postopku v glavni stvari prišlo do odvzema lastninske pravice. V tem okviru mora to sodišče med drugim opraviti presoje, navedene v točki 51 te sodbe.

62

Glede na zgoraj navedene razloge je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 47(1) Uredbe št. 1974/2006 razlagati tako, da odpoved pogodbe o najemu ali zakupu – pri čemer se ta pogodba nanaša na kmetijsko zemljišče in je bila za pet let sklenjena z upravičencem do kmetijske pomoči, ki je bila dodeljena v okviru programov države članice za razvoj podeželja, k financiranju katerih je prispeval EKSRP – ki jo izvede občinska uprava in do katere pride zaradi spremembe nacionalne zakonodaje, s katero so bile uvedene nove zahteve za ohranitev take pogodbe, lahko pomeni

63

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 45(4) Uredbe št. 1974/2006 razlagati tako, da se uporablja za položaj, v katerem je nemožnost upravičenca do kmetijske pomoči, da bi še naprej izpolnjeval obveznosti, ki jih je prevzel, posledica odpovedi pogodbe o najemu ali zakupu – pri čemer se ta pogodba nanaša na kmetijsko zemljišče in je bila s tem upravičencem sklenjena za pet let – ki jo izvede občinska uprava in do katere pride zaradi spremembe nacionalne zakonodaje, s katero so bile uvedene nove zahteve, v skladu s katerimi mora navedeni upravičenec imeti obrat za vzrejo in pri pristojnih nacionalnih organih registrirati neko število rejnih živali, pri čemer je izpolnjevanje teh zahtev pogoj za ohranitev take pogodbe.

64

Za odgovor na to vprašanje je treba opozoriti, da člen 45(4) Uredbe št. 1974/2006 zajema primer upravičenca, ki ne more več izpolnjevati prevzetih obveznosti, ker se kmetijsko gospodarstvo arondira ali je predmet ukrepov združevanja zemljišč, o katerih odločijo oziroma jih odobrijo pristojni javni organi.

65

Sodišče je že razsodilo, da je vsaka operacija, katere cilj je preoblikovanje in prerazporeditev kmetijskih parcel, da bi se ustvarila racionalnejša kmetijska gospodarstva pri uporabi zemljišč, in o kateri odločijo oziroma jo odobrijo pristojni javni organi, lahko zajeta s pojmoma „arondacija“ ali „ukrepi združevanja zemljišč“, o katerih odločijo oziroma jih odobrijo pristojni javni organi (sodba z dne 16. februarja 2023, Zamestnik izpalnitelen direktor na Darzhaven fond Zemedelie, C‑343/21, EU:C:2023:111, točka 39).

66

Ta določba se ne uporablja, kadar je nemožnost nadaljnjega izpolnjevanja obveznosti, ki jih je prevzel upravičenec do kmetijske pomoči, posledica tega, da mora občinska uprava, ker ta upravičenec ne izpolnjuje novih zahtev, s katerimi mu je naloženo, da mora imeti obrat za vzrejo in pri pristojnih nacionalnih organih registrirati neko število rejnih živali, na podlagi nacionalnega prava odpovedati najemno ali zakupno pogodbo, sklenjeno z navedenim upravičencem za pet let, ki se nanaša na zemljišča, potrebna za njegovo kmetijsko gospodarstvo.

67

V takem primeru namreč to, da zadevni upravičenec svojih obveznosti ne more več izpolnjevati zaradi izgube pravice do uporabe zemljišč, potrebnih za njegovo kmetijsko gospodarstvo, v obdobju izvajanja navedenih obveznosti, ni posledica ukrepa prestrukturiranja tal, ampak spremembe pogojev za dodelitev kmetijske pomoči.

68

Zato je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 45(4) Uredbe št. 1974/2006 razlagati tako, da se ne uporablja za položaj, v katerem je nemožnost upravičenca do kmetijske pomoči, da bi še naprej izpolnjeval obveznosti, ki jih je prevzel, posledica odpovedi pogodbe o najemu ali zakupu – pri čemer se ta pogodba nanaša na kmetijsko zemljišče in je bila s tem upravičencem sklenjena za pet let – ki jo izvede občinska uprava in do katere pride zaradi spremembe nacionalne zakonodaje, s katero so bile uvedene nove zahteve, v skladu s katerimi mora navedeni upravičenec imeti obrat za vzrejo in pri pristojnih nacionalnih organih registrirati neko število rejnih živali, pri čemer je izpolnjevanje teh zahtev pogoj za ohranitev take pogodbe.

69

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo: