–

za QM J. Kummer in P. Wassermann, Rechtsanwälte,

–

za Kiwi Tours GmbH S. Bergmann, Rechtsanwältin,

–

za grško vlado A. Dimitrakopoulou, C. Kokkosi, S. Trekli in E. Tsaousi, agenti,

–

za Evropsko komisijo J. Jokubauskaitė, B.-R. Killmann in I. Rubene, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 12(2) Direktive (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS (UL 2015, L 326, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med potnikom QM in družbo Kiwi Tours GmbH glede pravice do povračila vseh zneskov, ki jih je ta potnik plačal na podlagi pogodbe o paketnem potovanju, vključno z odstopnino, ki jo je plačal po tem, ko je zaradi zdravstvenih tveganj, povezanih s širjenjem covida-19, od te pogodbe odstopil.

3

V uvodnih izjavah od 29 do 31 Direktive 2015/2302 je navedeno:

4

Člen 1 te direktive, naslovljen „Predmet urejanja“, določa:

„Namen te direktive je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga ter doseganju visoke in čim bolj enotne ravni varstva potrošnikov s približevanjem nekaterih vidikov zakonov in drugih predpisov držav članic glede pogodb med potniki in trgovci v zvezi s paketnimi potovanji in povezanimi potovalnimi aranžmaji.“

5

Člen 3 navedene direktive, naslovljen „Opredelitev pojmov“, določa:

„V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

12. ,neizogibne in izredne okoliščine‘ pomeni okoliščine, na katere stranka, ki se sklicuje na takšno situacijo, ne more vplivati in katerih posledice bi bile kljub sprejetju vseh razumnih ukrepov neizbežne;

[…]“

6

Člen 12 iste direktive, naslovljen „Odstop od pogodbe o paketnem potovanju in pravica do umika pred začetkom turističnega paketa“, v odstavkih od 1 do 4 določa:

„1.   Države članice zagotovijo, da lahko potnik kadar koli pred začetkom turističnega paketa odstopi od pogodbe o paketnem potovanju. Kadar potnik odstopi od pogodbe o paketnem potovanju v skladu s tem odstavkom, se lahko od njega zahteva, da organizatorju plača ustrezno in upravičeno odstopnino. Pogodba o paketnem potovanju lahko določa razumne standardne odstopnine, izračunane na podlagi tega, koliko časa pred začetkom turističnega paketa pride do odstopa od pogodbe, ter pričakovanih prihrankov stroškov in prihodkov iz nadomestne uporabe potovalnih storitev. Če standardnih odstopnin ni, znesek odstopnine ustreza ceni turističnega paketa, od katere se odštejejo prihranki stroškov in prihodki iz nadomestne uporabe potovalnih storitev. Organizator na zahtevo potnika predloži obrazložitev zneska odstopnin.

2.   Ne glede na odstavek 1 ima potnik v primeru neizogibnih in izrednih okoliščin v kraju potovanja ali neposredni bližini, ki znatno vplivajo na izvedbo turističnega paketa, ali okoliščin, ki znatno vplivajo na prevoz potnikov v kraj potovanja, pravico, da pred začetkom turističnega paketa odstopi od pogodbe o paketnem potovanju brez plačila kakršne koli odstopnine. V primeru odstopa od pogodbe o paketnem potovanju v skladu s tem odstavkom je potnik upravičen do celotnega povračila vseh plačil za turistični paket, ni pa upravičen do dodatnega nadomestila.

3.   Organizator lahko odstopi od pogodbe in potniku zagotovi celotno povračilo vseh plačil za turistični paket, ni pa odgovoren za dodatno nadomestilo, če:

[…]

4.   Organizator zagotovi vsa povračila, zahtevana v skladu z odstavkoma 2 in 3, ali v zvezi z odstavkom 1 vrne vsa plačila, opravljena s strani ali v imenu potnika za turistični paket, razen ustrezne odstopnine. Takšna povračila ali povrnitve se potniku plačajo brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v 14 dneh po odstopu od pogodbe o paketnem potovanju.“

7

Člen 23(2) Direktive 2015/2302 določa:

„Potniki se ne morejo odpovedati pravicam, ki so jim dodeljene z nacionalnimi predpisi za prenos te direktive.“

8

Člen 651h Bürgerliches Gesetzbuch (civilni zakonik) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: civilni zakonik), naslovljen „Odstop pred začetkom potovanja“, določa:

„1.   Pred začetkom potovanja lahko potnik kadar koli odstopi od pogodbe. Če potnik odstopi od pogodbe, organizator potovanja izgubi pravico do plačila dogovorjene cene potovanja. Organizator potovanja pa lahko zahteva ustrezno nadomestilo.

2.   V pogodbi se lahko, tudi z vnaprej sestavljenimi pogodbenimi pogoji, določijo ustrezni pavšalni zneski nadomestila, ki se odmerijo na podlagi:

Če pavšalni zneski nadomestila v pogodbi niso določeni, se višina nadomestila določi na podlagi cene potovanja, od katere se odšteje vrednost stroškov, ki jih organizator potovanja prihrani, in vrednost, pridobljena z nadomestno uporabo potovalnih storitev. Organizator potovanja je dolžan na zahtevo potnika utemeljiti višino nadomestila.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1, tretji stavek, organizator potovanja ne more zahtevati nadomestila, če v kraju potovanja ali njegovi neposredni bližini nastopijo izredne in neizogibne okoliščine, ki znatno vplivajo na izvedbo paketnega potovanja ali na prevoz oseb v kraj potovanja. V smislu tega podpoglavja so okoliščine izredne in neizogibne, če stranka, ki se nanje sklicuje, nanje ne more vplivati in če posledic teh okoliščin ne bi bilo mogoče preprečiti, tudi če bi bili sprejeti vsi razumni ukrepi.“

9

QM je januarja 2020 zase in za svojo soprogo pri družbi Kiwi Tours rezerviral paketno potovanje na Japonsko, ki naj bi se izvedlo v obdobju od 3. do 12. aprila 2020. Skupna cena paketnega potovanja je znašala 6148 EUR, od tega pa je QM plačal akontacijo v višini 1230 EUR.

10

Po vrsti ukrepov v zvezi s širjenjem covida-19, ki so jih sprejeli japonski organi, je QM z dopisom z dne 1. marca 2020 zaradi zdravstvenega tveganja, povezanega s covidom-19, od pogodbe o paketnem potovanju odstopil.

11

Družba Kiwi Tours je izdala račun za dodaten znesek 307 EUR iz naslova odstopnine, ki ga je QM plačal.

12

Japonska je 26. marca 2020 odredila prepoved vstopa na svoje ozemlje. QM je nato od družbe Kiwi Tours zahteval vračilo odstopnine, kar je ta družba zavrnila.

13

Amtsgericht (okrajno sodišče, Nemčija), pri katerem je QM vložil zahtevek za vračilo, je družbi Kiwi Tours naložilo, da mora QM vrniti vso plačano odstopnino. Landgericht (deželno sodišče, Nemčija), pri katerem je družba Kiwi Tours vložila pritožbo, je ta zahtevek za vračilo zavrnilo, ker je menilo, da na dan odstopa od pogodbe o paketnem potovanju iz postopka v glavni stvari na podlagi ex ante analize ni bilo mogoče sklepati, da obstajajo „izredne in neizogibne okoliščine“ v smislu člena 651h(3) civilnega zakonika. QM naj zato ne bi imel pravice, da od te pogodbe o paketnem potovanju odstopi brez plačila odstopnine.

14

Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija), pri katerem je QM vložil kasacijsko pritožbo in ki je predložitveno sodišče, je menilo, da je Landgericht (deželno sodišče) v pritožbenem postopku pravilno ugotovilo, da so pogoji, ki so v členu 651h(3) civilnega zakonika – ki je določba, sprejeta za prenos člena 12 Direktive 2015/2302 v nacionalno pravo – določeni za nastanek pravice do odstopa od pogodbe o paketnem potovanju brez odstopnine, izpolnjeni med drugim takrat, kadar se pred začetkom potovanja lahko „predvideva“, da bi izvedba tega potovanja za potnika pomenila veliko zdravstveno tveganje. Vendar naj bi Landgericht (deželno sodišče) v tem primeru pri presoji obstoja takega tveganja napačno uporabilo pravo. Tako naj ne bi bila izključena možnost, da bi Landgericht (deželno sodišče) ob pravilni presoji tega tveganja ugotovilo, da je potovanje na Japonsko že ob odstopu od pogodbe o potovanju iz postopka v glavni stvari pomenilo resno in veliko tveganje za zdravje potnikov.

15

Predložitveno sodišče pojasnjuje, da mora v skladu z nemškim procesnim pravom zadevo načeloma vrniti istemu Landgericht (deželno sodišče), da to odloči o tem vprašanju. Vendar bi lahko predložitveno sodišče samo odločilo o pritožbi, ki je bila vložena zoper sodbo Amtsgericht (okrajno sodišče), in to pritožbo zavrnilo, če so okoliščine, ki so se pojavile šele po odstopu od pogodbe o potovanju iz postopka v glavni stvari, pomembne tudi za presojo, ali ima QM pravico odstopiti od pogodbe o potovanju brez plačila odstopnine. Nesporno naj bi namreč bilo, da izvedba tega potovanja na koncu ni bila mogoča, ker so japonski organi zaradi širjenja covida-19 26. marca 2020 sprejeli ukrep prepovedi vstopa na japonsko ozemlje.

16

V zvezi s tem se predložitveno sodišče nagiba k mnenju, da je treba v skladu s členom 12(2) Direktive 2015/2302 upoštevati tudi okoliščine, ki so se pojavile šele po odstopu od pogodbe o paketnem potovanju.

17

Najprej, čeprav člen 12(2) te direktive formalno določa razlog za odstop, ki je drugačen od razloga za odstop iz odstavka 1 tega člena, naj bi bilo tako razlikovanje z vsebinskega vidika pomembno le za določitev pravnih posledic odstopa, saj ta člen 12(2) za razliko od odstavka 1 tega člena določa, da plačilo odstopnine ni potrebno. Te pravne posledice pa naj na podlagi tega člena 12(2) ne bi bile odvisne od razlogov, na katere se je zadevni potnik oprl pri odpovedi potovanja, ampak le od dejanskega obstoja okoliščin, ki znatno vplivajo na izvedbo tega potovanja.

18

Dalje, taka razlaga naj bi izhajala tudi iz namena plačila odstopnine, ne glede na to, ali je treba odstopnino šteti za „dajatev, podobno odškodnini“, ali za „nadomestilo za plačilo turističnega paketa“. Če bi se namreč po odstopu od pogodbe o paketnem potovanju izkazalo, da je izvedba tega potovanja onemogočena in da bi moral organizator potovanja v vsakem primeru povrniti celotno ceno potovanja, tudi če potnik od pogodbe o potovanju ne bi odstopil, zaradi tega odstopa ne bi nastala niti škoda niti pravica do nadomestila za plačilo potovanja, saj bi taka pravica nastala le, če bi bil organizator potovanja v primeru, da do odstopa ne bi prišlo, upravičen do plačila cene tega potovanja.

19

Nazadnje, preudarki, ki se nanašajo na varstvo potrošnikov, naj bi prav tako govorili v prid upoštevanju okoliščin, ki so se pojavile šele po odstopu od pogodbe o paketnem potovanju. Po mnenju predložitvenega sodišča je za zagotovitev visoke ravni varstva potnikov potrebno, da potniku tudi v primeru, da zgodaj odstopi od pogodbe o potovanju, ni treba plačati za potovanje, če se za to potovanje v nadaljevanju izkaže, da je bila njegova izvedba onemogočena. Negotovi položaji bi namreč učinkovali tako, da bi bili potniki odvrnjeni od tega, da bi zgodaj uveljavljali svojo pravico do odstopa brez plačila odstopnine. Taka možnost odstopa od pogodbe brez plačila odstopnine naj poleg ne bi učinkovala tako, da bi se potnikom omogočalo špekuliranje o trajanju krize, ki je v nastajanju. Nasprotno pa bi se, če bi bila ta pravica do odstopa od pogodbe brez plačila odstopnine odvisna od datuma odstopa, spodbudilo ravno špekulativno ravnanje, zlasti pri organizatorju potovanja, ki bi lahko z odstopom od pogodbe o potovanju čakal do trenutka tik pred začetkom potovanja, s čimer bi pustil odprto možnost, da potniki odpovedo svoje potovanje in plačajo odstopnino, kar bi bilo zanj finančno ugodno.

20

Predložitveno sodišče meni, da zgornjih razlogov ne omaja rok za povračilo, določen v členu 12(4) Direktive 2015/2302, ki je največ štirinajst dni po odstopu od pogodbe. Iz te določbe naj namreč ne bi bilo mogoče sklepati, da je treba odstopnino določiti najpozneje ob izteku tega roka. To sodišče poleg tega meni, da odstavkov 1 in 2 člena 12 te direktive ni mogoče razlagati tako, da določata pravilo oziroma izjemo, saj je namen teh odstavkov predvsem najti pravično ravnotežje med zakonitimi interesi organizatorjev potovanj, da dobijo plačilo, in ciljem visoke ravni varstva potnikov.

21

V teh okoliščinah je Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 12(2) [Direktive 2015/2302] razlagati tako, da so za presojo upravičenosti odstopa od pogodbe [o paketnem potovanju] odločilne le tiste neizogibne, izredne okoliščine, ki so v času odstopa že obstajale, ali pa tako, da je treba upoštevati tudi neizogibne, izredne okoliščine, ki dejansko nastanejo po odstopu, vendar še pred načrtovanim začetkom potovanja?“

22

Predložitveno sodišče s svojim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 12(2) Direktive 2015/2302 razlagati tako, da je treba za ugotovitev, ali so nastale „neizogibne in izredne okoliščine“, ki „znatno vplivajo na izvedbo turističnega paketa […] ali […] na prevoz potnikov v kraj potovanja“, v smislu te določbe, upoštevati le položaj na dan, ko je potnik odstopil od pogodbe o potovanju, ali pa je treba upoštevati tudi izredne in neizogibne okoliščine, ki so nastale po tem datumu, vendar pred začetkom turističnega paketa.

23

V zvezi s tem je treba opozoriti, da člen 12(2) Direktive 2015/2302 določa, da ima potnik v primeru neizogibnih in izrednih okoliščin v kraju potovanja ali neposredni bližini, ki znatno vplivajo na izvedbo turističnega paketa, ali okoliščin, ki znatno vplivajo na prevoz potnikov v kraj potovanja, pravico, da pred začetkom turističnega paketa odstopi od pogodbe o paketnem potovanju brez plačila kakršne koli odstopnine in da tako prejme celotno povračilo vseh plačil za ta turistični paket.

24

Pojem „neizogibne in izredne okoliščine“ v smislu člena 12(2) Direktive 2015/2302 je v členu 3, točka 12, te direktive opredeljen kot „okoliščine, na katere stranka, ki se sklicuje na takšno situacijo, ne more vplivati in katerih posledice bi bile kljub sprejetju vseh razumnih ukrepov neizbežne“.

25

V uvodni izjavi 31 te direktive je pojasnjen obseg tega pojma, pri čemer je navedeno, da „to lahko zajema na primer znatno tveganje za zdravje ljudi, kot je izbruh resne bolezni v kraju potovanja, ali naravne nesreče, kot so poplave, potresi ali vremenske razmere, ki onemogočajo varno potovanje v kraj, določen v pogodbi o paketnem potovanju“.

26

Na prvem mestu, treba je ugotoviti, da iz besedila člena 12(2) Direktive 2015/2302 izhaja, da je treba pravico do odstopa od pogodbe o paketnem potovanju brez plačila odstopnine uveljavljati „pred začetkom turističnega paketa“.

27

Glede na to, da je izvrševanje te pravice pogojeno s tem, da „neizogibne in izredne okoliščine […] znatno vplivajo na izvedbo turističnega paketa[…] ali […] na prevoz potnikov v kraj potovanja“, mora biti ta pogoj nujno izpolnjen na dan takega odstopa, torej „pred začetkom turističnega paketa“.

28

Tako je treba za to, da bi se ugotovilo, ali je ta pogoj izpolnjen, s časovnega vidika upoštevati stanje ob odstopu od pogodbe o paketnem potovanju.

29

Po eni strani, glede na to, da ta pogoj vsebuje zahtevo po nastanku „neizogibnih in izrednih okoliščin“, je treba šteti, da je ta pogoj v zvezi s tem izpolnjen, če so take okoliščine do dne odstopa od pogodbe o paketnem potovanju dejansko nastale, kar pomeni, da je na ta datum obstajal položaj, ki ustreza opredelitvi pojma „neizogibne in izredne okoliščine“, kot je opredeljen v členu 3, točka 12, Direktive 2015/2302 in opisan v uvodni izjavi 31 te direktive.

30

Po drugi strani, glede tega, da morajo te okoliščine „znatno vplivati na izvedbo turističnega paketa[…] ali […] na prevoz potnikov v kraj potovanja“, je treba ugotoviti, da ta vpliv dokončno nastane šele na dan, predviden za izvedbo turističnega paketa, zato je presoja teh okoliščin nujno usmerjena v prihodnost.

31

Iz tega sledi, da mora ta presoja temeljiti na predvidevanju verjetnosti, da bodo imele izredne in neizogibne okoliščine, na katere se sklicuje potnik, „znaten vpliv na izvedbo turističnega paketa“ v smislu člena 12(2) Direktive 2015/2302.

32

Poleg tega je treba pri presoji verjetnosti in pomena tega vpliva upoštevati povprečnega potnika, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren, v tem smislu, da je lahko tak potnik razumno menil, da bodo izredne in neizogibne okoliščine, na katere se sklicuje, verjetno imele znaten vpliv na izvedbo njegovega turističnega paketa ali na prevoz potnikov v kraj potovanja (glej v tem smislu sodbo z dne 29. februarja 2024, Tez Tour, C‑299/22, EU:C:2024:xxx, točka 71).

33

Na drugem mestu, glede vpliva, ki bi ga v tem kontekstu lahko imele „neizogibne in izredne okoliščine“ v smislu člena 12(2) Direktive 2015/2302, ki so nastale po odstopu od pogodbe, je treba ugotoviti, da takih okoliščin ni mogoče upoštevati.

34

V zvezi s tem, prvič, v nasprotju s tem, kar se zdi, da predlaga predložitveno sodišče, pravica do odstopa od pogodbe o paketnem potovanju brez plačila odstopnine, ki je določena v tem členu 12(2), ne more biti avtonomno hkrati odvisna tako od položaja na dan odstopa od te pogodbe kot od položaja, ki je obstajal po tem odstopu, vendar pred začetkom turističnega paketa.

35

Upoštevanje položajev, ki sta obstajala na ta različna datuma, bi namreč lahko privedlo do protislovnih ali celo neprimernih rezultatov. Če bi veljal tak pristop, bi lahko zadevni potnik najprej na dan odstopa od pogodbe pridobil pravico do odstopa od pogodbe o paketnem potovanju brez plačila odstopnine, nato pa bi to pravico po tem odstopu zaradi poznejših dogodkov retroaktivno izgubil. Mogoče bi bilo tudi, nasprotno, da bi se temu potniku ta pravica na ta dan najprej zavrnila, nato pa bi se mu zaradi takih dogodkov priznala, kot je poudarila tudi generalna pravobranilka v točki 44 sklepnih predlogov.

36

Poleg tega sobesedilo odstavka 2 člena 12 Direktive 2015/2302 potrjuje razlago te določbe, navedeno v točki 33 te sodbe, saj povezava med tem odstavkom 2 in odstavkom 1 tega člena 12 potrjuje nedoslednost rešitve, kakršna bi bila ta iz prejšnje točke te sodbe. Čeprav sta s tema določbama potniku podeljeni dve ločeni pravici do odstopa, bi se namreč lahko za isti odstop od pogodbe o paketnem potovanju glede na spremembe položaja po odstopu od te pogodbe o potovanju uporabljali prva ali druga od teh določb.

37

Zato je treba pri presoji, ali je do odstopa od pogodbe o paketnem potovanju prišlo v „neizogibnih in izrednih okoliščinah“ v smislu člena 12(2) Direktive 2015/2302, upoštevati neki opredeljen datum.

38

Kot je, drugič, razvidno iz ugotovitve iz točke 29 te sodbe, pa je ta datum datum odstopa od pogodbe o potovanju.

39

Tretjič, v tem okviru obstaja več razlogov, zaradi katerih je treba člen 12(2) Direktive 2015/2302 razlagati tako, da se izključi možnost, da bi se upošteval datum, ki je kasnejši od datuma odstopa od pogodbe o potovanju.

40

Najprej, če bi se priznalo, da je pravica potnika do odstopa od pogodbe o paketnem potovanju brez odstopnine, ki je urejena v tej določbi, odvisna od pogoja, za katerega bi bilo mogoče šele naknadno dokončno ugotoviti, da je izpolnjen, bi bila s stališča tega potnika povezava, ki jo ta določba vzpostavlja med takim odstopom in nastankom „neizogibnih in izrednih okoliščin“ v smislu te določbe, naključna.

41

Dalje, člen 12(4) Direktive 2015/2302 organizatorju turističnega paketa nalaga obveznost, da potniku brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v 14 dneh po odstopu v celoti povrne plačila, izvršena v okviru tega turističnega paketa, med drugim tudi po odstopu od pogodbe brez odstopnine iz člena 12(2) te direktive. Namen tega roka je zagotoviti, da bo lahko potnik kmalu po odstopu prosto razpolagal z zneskom, ki ga je plačal za ta turistični paket (sodba z dne 8. junija 2023, UFC – Que choisir in CLCV, C‑407/21, EU:C:2023:449, točka 30).

42

Določitev takega najdaljšega roka pomeni, da bi moral biti tak organizator načeloma v položaju, da takoj po odstopu od pogodbe o paketnem potovanju, torej brez čakanja na poznejši razvoj dogodkov, ugotovi, ali je sklicevanje potnika na pravico do odstopa od pogodbe o paketnem potovanju brez plačila odstopnine upravičeno, in da, če je to tako, stori vse, kar je potrebno, za zagotovitev povračila vseh plačil, opravljenih za turistični paket, v predpisanem roku.

43

Nazadnje, cilj Direktive 2015/2302, ki je v skladu z njenim členom 1 med drugim zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov, tako razlago potrjuje.

44

Po eni strani, ker člen 12(2) te direktive potniku v primeru nastanka „neizogibnih in izrednih okoliščin“ priznava lastno pravico do odstopa od pogodbe, ki ni odvisna od pravice do odstopa od pogodbe, ki jo ima organizator potovanja na podlagi člena 12(3) te direktive, je namreč za to, da bi lahko potnik učinkovito uveljavljal svojo pravico, pomembno, da lahko na dan odstopa od pogodbe presodi, ali so pogoji, ki urejajo uveljavljanje te pravice, izpolnjeni.

45

Če pa bi bila možnost uresničevanja te pravice odvisna od dogodkov, do katerih bi prišlo po podaji izjave o odstopu, bi se ohranil negotov položaj, ki bi se razjasnil šele na datum, določen za začetek turističnega paketa.

46

Po drugi strani je sicer res, da bi – če bi se štelo, da so za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe o paketnem potovanju brez odstopnine, urejene v členu 12(2) Direktive 2015/2302, pomembni dogodki, do katerih je prišlo po odstopu od te pogodbe, vendar še pred začetkom zadevnega turističnega paketa – to lahko izboljšalo varstvo potnika, če bi ti dogodki dejansko onemogočili izvršitev te pogodbe. Vendar pa bi veljalo ravno nasprotno, če bi se po odstopu od pogodbe pozneje izkazalo, da je ta turistični paket zaradi nepričakovanega izboljšanja položaja kljub temu mogoče izvršiti. V zadnjenavedenem primeru bi bila namreč temu potniku odvzeta pravica, da brez plačila odstopnine odstopi od pogodbe o paketnem potovanju, čeprav bi ta pravica na dan odstopa od pogodbe o potovanju temeljila na razumnem predvidevanju verjetnosti, da bo izvršitev pogodbe onemogočena.

47

V obravnavanem primeru je iz pojasnil predložitvenega sodišča razvidno, da je v sporu o glavni stvari potnik od pogodbe o paketnem potovanju nameraval odstopiti brez plačila odstopnine, in sicer tako, da se je skliceval na postopno širjenje oziroma pandemijo covida-19 kot na „neizogibno in izredno okoliščino“ v smislu člena 12(2) Direktive 2015/2302.

48

V zvezi s tem je Sodišče razsodilo, da je treba šteti, da je svetovna zdravstvena kriza, kot je pandemija covida-19, kot taka lahko zajeta s pojmom „neizogibne in izredne okoliščine“ v smislu člena 12(2) Direktive 2015/2302 (sodba z dne 8. junija 2023, UFC – Que choisir in CLCV, C‑407/21, EU:C:2023:449, točka 45).

49

Glede na vse navedeno je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 12(2) Direktive 2015/2302 razlagati tako, da je treba za ugotovitev, ali so nastale „neizogibne in izredne okoliščine“, ki „znatno vplivajo na izvedbo turističnega paketa[…] ali […] na prevoz potnikov v kraj potovanja“, v smislu te določbe, upoštevati le položaj na dan, ko je potnik odstopil od pogodbe o potovanju.

50

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

Člen 12(2) Direktive (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS

je treba razlagati tako, da

je treba za ugotovitev, ali so nastale „neizogibne in izredne okoliščine“, ki „znatno vplivajo na izvedbo turističnega paketa[…] ali […] na prevoz potnikov v kraj potovanja“, v smislu te določbe, upoštevati le položaj na dan, ko je potnik odstopil od pogodbe o potovanju.