–

za Gesamtverband Autoteile-Handel eV E. Macher, M. Sacré in P. Schmitz, Rechtsanwälte,

–

za Scania CV AB F. Hübener, B. Lutz in D. Wendel, Rechtsanwälte,

–

za Evropsko komisijo A. Bouchagiar, M. Huttunen in M. Noll-Ehlers, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 61(1) in (2) Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL 2018, L 151, str. 1) in člena 6(1)(c) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1, v nadaljevanju: SUVP).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Gesamtverband Autoteile-Handel eV (v nadaljevanju: Gesamtverband), nemškim poklicnim združenjem trgovine na debelo z avtomobilskimi deli, in družbo Scania CV AB (v nadaljevanju: Scania), švedskim proizvajalcem vozil, v zvezi s tem, ali mora ta družba dati na voljo informacije o vgrajenem sistemu za diagnostiko na vozilu (OBD) vozil ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozil.

3

V uvodnih izjavah 50, 52 in 62 Uredbe 2018/858 je navedeno:

[…]

[…]

4

Člen 3, točke 40, 45, 48 in 49, Uredbe 2018/858 določa:

„V tej uredbi in regulativnih aktih iz Priloge II, razen če je v njih drugače določeno, se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

[…]

[…]

5

Člen 61 te uredbe, naslovljen „Obveznosti proizvajalcev glede zagotavljanja informacij o OBD vozila in o popravilu in vzdrževanju vozila“, določa:

„1.   Proizvajalci neodvisnim izvajalcem omogočijo neomejen, standardiziran in nediskriminatoren dostop do informacij o OBD vozila, diagnostične in druge opreme, orodja, vključno z vsemi referencami in razpoložljivimi datotekami za prenos ustrezne programske opreme ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila. Informacije so predstavljene na lahko dostopen način v obliki strojno berljivih podatkovnih nizov, primernih za elektronsko obdelavo. […]

[…]

2.   Dokler [Evropska komisija] ne sprejme ustreznega standarda v okviru dela Evropskega odbora za standardizacijo (CEN) ali primerljivega organa za standardizacijo, se informacije o OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila predstavijo na lahko dostopen način, da jih lahko neodvisni izvajalci obdelajo z razumnimi prizadevanji.

Informacije o OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila so na voljo na spletnih mestih proizvajalcev v standardizirani obliki, ali, če to zaradi narave informacij ni izvedljivo, v drugi ustrezni obliki. Za neodvisne izvajalce, ki niso serviserji, se informacije podajo tudi v strojno berljivi obliki, ki jo je mogoče elektronsko obdelati s splošno dostopnimi orodji informacijske tehnologije in programsko opremo in ki neodvisnim izvajalcem omogoča izvajanje nalog, povezanih z njihovim poslovanjem, v poprodajni dobavni verigi.

[…]

4.   Podrobnosti o tehničnih zahtevah za dostop do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, zlasti tehnične specifikacije, ki se nanašajo na način zagotavljanja informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, so določene v Prilogi X.

[…]“

6

V skladu s točko 2.5.1 Priloge X k navedeni uredbi, naslovljene „Dostop do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila“, te informacije vključujejo „nedvoumno identifikacijo vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, za katero je odgovoren proizvajalec“.

7

Točka 6.1, tretji in četrti odstavek, te priloge določa:

„Informacije o vseh delih vozila, s katerimi je proizvajalec vozila opremil vozilo, kot je opredeljeno z identifikacijsko številko vozila in drugimi merili, kot so medosna razdalja, moč motorja, paket opreme ali možnosti, in ki jih je mogoče zamenjati z nadomestnimi deli, ki jih proizvajalec vozila nudi pooblaščenim serviserjem ali trgovcem ali tretjim stranem s sklicem na številko dela originalne opreme, se v obliki strojno berljivih naborov podatkov, ki jih je mogoče elektronsko obdelati, zagotovijo v zbirki podatkov, ki je zlahka dostopna neodvisnim izvajalcem.

Ta zbirka podatkov vsebuje identifikacijsko številko vozila, številke delov originalne opreme, poimenovanje delov originalne opreme, podatke o veljavnosti (veljavno od/do), značilnosti vgradnje in strukturne značilnosti, če je primerno.“

8

Člen 2, točka 2, Uredbe Komisije (EU) št. 19/2011 z dne 11. januarja 2011 o zahtevah za homologacijo za predpisano tablico proizvajalca in identifikacijsko številko vozila pri motornih vozilih in njihovih priklopnikih ter o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL 2011, L 8, str. 1), ki je bila razveljavljena z učinkom od 5. julija 2022, vendar se ratione temporis uporablja za spor o glavni stvari, je določal:

„V tej uredbi:

[…]

9

Priloga I k Uredbi št. 19/2011, naslovljena „Tehnične zahteve“, je vsebovala del B, ki je v točki 1.2 določal, da je „[i]dentifikacijska številka vozila [(VIN)] enkratna in nepreklicno dodeljena posameznemu vozilu“.

10

Člen 2 SUVP, naslovljen „Področje uporabe“, v odstavku 1 določa:

„Ta uredba se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke.“

11

Člen 4 te uredbe določa:

„V tej uredbi:

[…]

[…].“

12

Člen 6 navedene uredbe, naslovljen „Zakonitost obdelave“, določa:

„1.   Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

[…]

[…]

3.   Podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) odstavka 1 je določena v skladu s:

Namen obdelave se določi v navedeni pravni podlagi […]. Pravo Unije ali pravo države članice izpolnjuje cilj javnega interesa in je sorazmerno z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva.

[…]“

13

Točka II.5 Priloge I k Direktivi Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 4, str. 351), kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2003/127/ES z dne 23. decembra 2003 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 7, str. 710), določa, da mora potrdilo o registraciji vozila vsebovati VIN, ime in naslov imetnika tega potrdila, pred katerimi sta navedeni usklajeni kodi Skupnosti E in C.

14

V skladu s točko II.5 in točko II.6 te priloge je lahko fizična oseba v tem potrdilu navedena kot lastnik vozila (oznaki C.2 in C.4) ali kot oseba, ki lahko uporablja vozilo na podlagi zakonske pravice, razen lastništva (oznaka C.3).

15

V uvodni izjavi 35 Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL 2019, L 172, str. 56) je navedeno:

„Veljati bi moralo, da je dokument v strojno berljivem formatu, če je v datotečnem formatu, ki je strukturiran tako, da programskim aplikacijam omogoča, da v njem zlahka določajo, prepoznavajo in izločajo določene podatke. […]“

16

Družba Scania, ki je eden največjih proizvajalcev težkih tovornih vozil v Evropi in „proizvajalec“ v smislu člena 3, točka 40, Uredbe 2018/858, neodvisnim izvajalcem prek spletnega mesta zagotavlja ročni dostop do informacij o vozilih, popravilu in vzdrževanju teh vozil ter o sistemu OBD. To spletno mesto omogoča iskanje bodisi na podlagi splošnih informacij o vozilih, kot so model, način pogona ali leto izdelave, bodisi v zvezi z danim vozilom, tako da se vnese zadnjih sedem števk VIN tega vozila. Rezultate teh iskanj je mogoče zgolj natisniti ali shraniti na računalniku kot datoteko PDF, kar izključuje avtomatizirano obdelavo podatkov. Rezultate iskanj v zvezi z informacijami o rezervnih delih je mogoče shraniti v obliki datoteke XML.

17

Iz predložitvene odločbe je razvidno, da družba Scania neodvisnim izvajalcem VIN ne daje na voljo. Do teh podatkov imajo dostop samo serviserji, in sicer na podlagi dokumentov o registraciji ali številke, navedene na šasiji vozila, ki jim ga stranka zaupa v vzdrževanje ali popravilo.

18

Združenje Gesamtverband s svojimi člani predstavlja 80 % prometa neodvisne trgovine z avtomobilskimi deli v Nemčiji. Ker je to združenje menilo, da dostop do informacij, ki ga omogoča družba Scania, ne zadošča temu, kar ji je naloženo s členom 61(1) in (2) Uredbe 2018/858, je Landgericht Köln (deželno sodišče v Kölnu, Nemčija), ki je predložitveno sodišče, predlagalo, naj družbi Scania naloži, naj neodvisnim izvajalcem, ki niso serviserji, iz člena 3, točka 45, te uredbe odobri dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil v smislu člena 3, točka 48, navedene uredbe prek vmesnika za zbirko podatkov, ki omogoča avtomatizirana iskanja in prenos rezultatov v obliki zbirk podatkov, namenjenih elektronski obdelavi.

19

Predložitveno sodišče meni, da je rešitev spora, o katerem odloča, odvisna od razlage odstavkov 1 in 2 člena 61 Uredbe 2018/858. Na prvem mestu se sprašuje, ali se obveznost, ki jo ta odstavek 1 nalaga proizvajalcem vozil, da informacije predstavijo na „lahko dostopen način v obliki strojno berljivih podatkovnih nizov, primernih za elektronsko obdelavo“, nanaša na vse informacije o popravilu in vzdrževanju vozila v smislu člena 3, točka 48, te uredbe ali samo na informacije o nadomestnih delih iz točke 6.1, tretji odstavek, Priloge X k navedeni uredbi, na katero napotuje odstavek 4 člena 61 iste uredbe.

20

Na drugem mestu, predložitveno sodišče navaja, da odstavka 1 in 2 člena 61 Uredbe 2018/858 proizvajalcu avtomobilov sicer izrecno ne nalagata, da vzpostavi vmesnik za zbirko podatkov, zahtevata pa, da so informacije predstavljene „na lahko dostopen način“. Po mnenju tega sodišča ročni vpogled v te informacije, za katerega meni, da je težaven način dostopa, ne izpolnjuje te zahteve.

21

Na tretjem mestu, predložitveno sodišče se sprašuje, ali je treba člen 61(1) in (2) Uredbe 2018/858 razlagati tako, da proizvajalcu avtomobilov omogoča, da omeji dostop do ciljno usmerjenih iskanj v zvezi z informacijami o popravilu in vzdrževanju vozil na podlagi VIN, ne da bi neodvisnim izvajalcem dal na voljo posodobljen seznam vseh VIN svojih vozil.

22

Na četrtem mestu, predložitveno sodišče navaja, da člen 61(1) Uredbe 2018/858 v delu, v katerem nalaga, da se neodvisnim izvajalcem zagotovijo informacije, ki so v njem navedene, v obliki „strojno berljivih podatkovnih nizov, primernih za elektronsko obdelavo“, ne pomeni, da se lahko oblika datoteke neposredno elektronsko uporablja brez vmesne faze, kot je pretvorba v drugo obliko datoteke. Vendar dvomi, da je mogoče tabele in besedila v obliki datoteke PDF šteti za skladne z Direktivo 2019/1024, v kateri je v uvodni izjavi 35 navedeno, da mora biti dokument, da bi se štelo, da je v strojno berljivem formatu, v datotečnem formatu, ki je strukturiran tako, da programskim aplikacijam omogoča, da v njem zlahka določajo, prepoznavajo in izločajo določene podatke.

23

Na petem mestu, predložitveno sodišče se, čeprav meni, da VIN praviloma ni osebni podatek, sprašuje, ali je treba člen 61 Uredbe 2018/858 razlagati tako, da proizvajalcem avtomobilov nalaga zakonsko obveznost obdelave podatkov v smislu člena 6(1)(c) SUVP.

24

V teh okoliščinah je Landgericht Köln (deželno sodišče v Kölnu, Nemčija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

25

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 61(1), drugi stavek, Uredbe 2018/858 razlagati tako, da obveznost, da so informacije iz tega odstavka predstavljene na lahko dostopen način v obliki strojno berljivih podatkovnih nizov, primernih za elektronsko obdelavo, zajema vse „informacije o popravilu in vzdrževanju vozila“ v smislu člena 3, točka 48, te uredbe ali le informacije o nadomestnih delih iz točke 6.1 Priloge X k navedeni uredbi.

26

Člen 61(1), prvi stavek, Uredbe 2018/858 proizvajalcem avtomobilov nalaga, da neodvisnim izvajalcem omogočijo neomejen, standardiziran in nediskriminatoren dostop med drugim do „informacij o popravilu in vzdrževanju vozil“ v smislu člena 3, točka 48, te uredbe. V skladu s členom 61(1), drugi stavek, navedene uredbe morajo biti vse te informacije predstavljene na lahko dostopen način v obliki strojno berljivih podatkovnih nizov, primernih za elektronsko obdelavo.

27

Tako iz samega besedila zadnjenavedene določbe izhaja, da se obveznost, ki jo določa, nanaša na iste informacije, kot so navedene v členu 61(1), prvi stavek, navedene uredbe, in sicer med drugim na informacije o popravilu in vzdrževanju vozil.

28

Čeprav so v skladu s členom 61(4) Uredbe 2018/858 „[p]odrobnosti o tehničnih zahtevah za dostop do […] informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, zlasti tehnične specifikacije, ki se nanašajo na način zagotavljanja [teh informacij,] določene v Prilogi X“ in čeprav se točka 6.1, tretji odstavek, te priloge nanaša le na informacije o delih vozil, ki jih je mogoče zamenjati z nadomestnimi deli, pa to ne pomeni, da zgolj zadnjenavedena določba ureja obseg dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil. Tako ta določba ne more povzročiti, da se informacije o popravilu in vzdrževanju vozil omejijo zgolj na informacije, ki se nanašajo na rezervne dele.

29

Glede na navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 61(1), drugi stavek, Uredbe 2018/858 razlagati tako, da obveznost, da so informacije iz tega odstavka predstavljene na lahko dostopen način v obliki strojno berljivih podatkovnih nizov, primernih za elektronsko obdelavo, zajema vse „informacije o popravilu in vzdrževanju vozila“ v smislu člena 3, točka 48, te uredbe, in ne le informacij o nadomestnih delih iz točke 6.1 Priloge X k navedeni uredbi.

30

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 61(1), drugi stavek, in (2), drugi pododstavek, Uredbe 2018/858 razlagati tako, da proizvajalcem avtomobilov nalaga, prvič, da omogočijo dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila prek vmesnika za zbirko podatkov, ki omogoča avtomatizirano iskanje s prenosom rezultatov, drugič, da vzpostavijo zbirko podatkov, ki omogoča iskanje ne le na podlagi VIN, ampak tudi na podlagi drugih meril, in tretjič, da te informacije dajo na voljo neodvisnim izvajalcem v datotekah, katerih oblika omogoča neposredno elektronsko obdelavo podatkovnih nizov, vsebovanih v teh datotekah.

31

Na prvem mestu, kot je bilo opozorjeno v točki 26 te sodbe, člen 61(1) Uredbe 2018/858 proizvajalcem avtomobilov nalaga, da neodvisnim izvajalcem omogočijo neomejen, standardiziran in nediskriminatoren dostop med drugim do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila ter da te informacije predstavijo na „lahko dostopen način v obliki strojno berljivih podatkovnih nizov, primernih za elektronsko obdelavo“.

32

Ta člen 61(2), drugi pododstavek, prvi stavek, te proizvajalce zavezuje, da dajo informacije o popravilu in vzdrževanju vozila na voljo na svojih spletnih mestih v standardizirani obliki ali, če to zaradi narave informacij ni izvedljivo, v drugi ustrezni obliki. Drugi stavek tega drugega pododstavka od navedenih proizvajalcev zahteva, da te informacije neodvisnim izvajalcem, ki niso serviserji, podajo v strojno berljivi obliki, ki jo je mogoče elektronsko obdelati s splošno dostopnimi orodji informacijske tehnologije in programsko opremo, da bi ti neodvisni izvajalci lahko izvajali naloge, povezane s svojim poslovanjem, v poprodajni dobavni verigi (glej v tem smislu sodbo z dne 27. oktobra 2022, ADPA in Gesamtverband Autoteile-Handel, C‑390/21, EU:C:2022:837, točka 28).

33

Dokler Komisija ne sprejme ustreznega standarda, morajo isti proizvajalci v skladu s členom 61(2), prvi pododstavek, Uredbe 2018/858 navedene informacije predstaviti na „lahko dostopen način“, tako da jih neodvisni izvajalci lahko obdelajo „z razumnimi prizadevanji“.

34

Vendar člen 61 te uredbe proizvajalcem avtomobilov ne nalaga obveznosti, da vzpostavijo vmesnik, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za iskanje v zbirkah podatkov teh proizvajalcev.

35

Na drugem mestu, v skladu s točko 6.1, tretji odstavek, Priloge X k Uredbi 2018/858, na katero napotuje člen 61(4) te uredbe, se „[i]nformacije o vseh delih vozila, s katerimi je proizvajalec vozila opremil vozilo, kot je opredeljeno z [VIN] in drugimi merili, kot so medosna razdalja, moč motorja, paket opreme ali možnosti, in ki jih je mogoče zamenjati z nadomestnimi deli, ki jih proizvajalec vozila nudi pooblaščenim serviserjem ali trgovcem ali tretjim stranem s sklicem na številko dela originalne opreme, […] v obliki strojno berljivih naborov podatkov, ki jih je mogoče elektronsko obdelati, zagotovijo v zbirki podatkov, ki je zlahka dostopna neodvisnim izvajalcem.“

36

Iz samega besedila te točke 6.1, tretji odstavek, izhaja, da morajo proizvajalci v zvezi z informacijami o delih, ki jih je mogoče zamenjati z nadomestnimi deli, vzpostaviti zbirko podatkov (glej v tem smislu sodbo z dne 19. septembra 2019, Gesamtverband Autoteile-Handel, C‑527/18, EU:C:2019:762, točka 32), ki omogoča iskanje ne le na podlagi VIN, ampak tudi na podlagi „drugih meril“ iz te določbe.

37

Ta razlaga je v skladu s ciljem zagotavljanja učinkovite konkurence na trgu storitev zagotavljanja informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, kot je naveden v uvodnih izjavah 50 in 52 Uredbe 2018/858. Zato morajo imeti neodvisni izvajalci, kot so uredniki tehničnih informacij in proizvajalci delov, možnost, da za izvajanje svojih nalog, povezanih s svojim poslovanjem, v poprodajni dobavni verigi nadomestnih delov in opreme, opravljajo iskanja na podlagi vseh meril, naštetih v prejšnji točki te sodbe.

38

Na tretjem mestu, obveznost proizvajalcev, da neodvisnim izvajalcem dajo na voljo informacije o popravilu in vzdrževanju vozil v obliki, ki omogoča elektronsko obdelavo, iz člena 61(1) Uredbe 2018/858 mora tem gospodarskim subjektom omogočiti „pridobitev tehničnih informacij“ (glej v tem smislu sodbo z dne 27. oktobra 2022, ADPA in Gesamtverband Autoteile-Handel, C‑390/21, EU:C:2022:837, točka 27).

39

Poleg tega je treba navesti, da se mora dokument v skladu z uvodno izjavo 35 Direktive 2019/1024, da bi se lahko štelo, da je v strojno berljivi obliki, predložiti „v datotečnem formatu, ki je strukturiran tako, da programskim aplikacijam omogoča, da v njem zlahka določajo, prepoznavajo in izločajo določene podatke“.

40

Iz predložitvene odločbe pa je razvidno, da dajanje na voljo informacij v formatu, kakršen je ta, ki ga ponuja družba Scania, omogoča le posredno elektronsko obdelavo in zahteva, da navedeni operaterji opravijo vmesne faze pretvorbe datotek, saj te datoteke ne omogočajo avtomatizirane obdelave v formatu, ki ga je mogoče neposredno obdelovati. S pridržkom preverjanj, ki jih mora nazadnje opraviti predložitveno sodišče, za tako dajanje na voljo ni mogoče šteti, da je v skladu s členom 61(1), drugi stavek, in (2), drugi pododstavek, Uredbe 2018/858.

41

Ta razlaga je v skladu s ciljem zagotavljanja učinkovite konkurence na trgu storitev informiranja o popravilu in vzdrževanju vozil, kot je naveden v uvodnih izjavah 50 in 52 Uredbe 2018/858. Zato je bistveno, kot je Komisija navedla v pisnih stališčih, da lahko neodvisni izvajalci iz formata, v katerem jim proizvajalci dajo na voljo potrebne informacije, izluščijo tehnične podatke in te podatke shranijo takoj po njihovi pridobitvi, da bi jih lahko ponovno uporabili.

42

Glede na zgoraj navedeno je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 61(1), drugi stavek, in (2), drugi pododstavek, Uredbe 2018/858 razlagati tako, da:

43

Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 61(1) Uredbe 2018/858 razlagati tako, da določa „zakonsko obveznost“ v smislu člena 6(1)(c) SUVP, ki jo imajo proizvajalci avtomobilov, da VIN vozil, ki jih proizvajajo, dajo na voljo neodvisnim izvajalcem kot „upravljavcem“ v smislu člena 4, točka 7, te uredbe.

44

Za odgovor na to vprašanje je treba na prvem mestu preučiti, ali VIN spada v okvir pojma „osebni podatek“ v smislu člena 4, točka 1, SUVP, v katerem je ta pojem opredeljen kot „katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom“.

45

Ta opredelitev se uporablja, kadar so zadevne informacije zaradi svoje vsebine, namena in učinka povezane z določeno fizično osebo (sodba z dne 8. decembra 2022, Inspektor proti Inspektorata kam Visshia sadeben savet (Nameni obdelave osebnih podatkov – Kazenska preiskava), C‑180/21, EU:C:2022:967, točka 70). Za ugotovitev, ali je posameznik neposredno ali posredno določljiv, je treba upoštevati vsa sredstva, za katera se lahko razumno pričakuje, da jih bosta bodisi upravljavec v smislu člena 4, točka 7, SUVP bodisi tretja oseba uporabila za določitev tega posameznika, ne da bi se zahtevalo, da z vsemi informacijami, ki omogočajo določitev navedenega posameznika, razpolaga ena sama oseba (glej v tem smislu sodbo z dne 19. oktobra 2016, Breyer, C‑582/14, EU:C:2016:779, točki 42 in 43).

46

Kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 34 in 39 sklepnih predlogov, podatek, kot je VIN – ki je v členu 2, točka 2, Uredbe št. 19/2011 opredeljen kot alfanumerična oznaka, ki jo vozilu dodeli proizvajalec, da se zagotovi pravilna identifikacija vsakega vozila, in ki kot tak ni „oseben podatek“ – pridobi status osebnega podatka za kogar koli, ki ima razumno na voljo sredstva, ki omogočajo njeno povezavo z določeno osebo.

47

Iz Priloge I, točka II.5, k Direktivi 1999/37 pa izhaja, da morata biti v potrdilu o registraciji vozila navedena tudi ime in naslov imetnika tega potrdila. Poleg tega je lahko v skladu s točkama II.5 in II.6 te priloge fizična oseba v tem potrdilu navedena kot lastnik vozila ali kot oseba, ki lahko uporablja vozilo na podlagi zakonske pravice, razen lastništva.

48

V teh okoliščinah VIN pomeni osebni podatek v smislu člena 4, točka 1, SUVP fizične osebe, navedene v istem potrdilu, ker bi oseba, ki ima do dostop do tega potrdila, lahko razpolagala s sredstvi, ki bi ji omogočala, da ga uporabi za določitev lastnika vozila, na katero se nanaša, ali osebe, ki lahko uporablja vozilo na podlagi zakonske pravice, razen lastništva.

49

Kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 34 in 41 sklepnih predlogov, kadar lahko neodvisni izvajalci razumno razpolagajo s sredstvi, ki jim omogočajo povezati VIN z določenim ali določljivim posameznikom, kar mora preveriti predložitveno sodišče, ta VIN zanje pomeni osebni podatek v smislu člena 4, točka 1, SUVP in posredno pomeni osebni podatek za proizvajalce avtomobilov, ki ga dajejo na voljo, čeprav VIN za te proizvajalce sam po sebi ni osebni podatek in zlasti ni osebni podatek, kadar vozilo, ki mu je bil ta VIN dodeljen, ni v lasti fizične osebe.

50

Če iz preverjanja, navedenega v prejšnji točki te sodbe, izhaja, da je treba VIN šteti za osebni podatek, ta VIN spada na področje uporabe SUVP na podlagi člena 2(1) te uredbe in jo je treba zato obdelovati v skladu s to uredbo.

51

Pojem „obdelava“ je v členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov opredeljen kot vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa. Ta pojem torej zajema vse dajanje VIN na voljo, ki ga opravi „upravljavec“ v smislu člena 4, točka 7, te uredbe, kadar ta VIN omogoča določitev fizične osebe.

52

Člen 6 SUVP določa pogoje za zakonitost obdelave takih podatkov. V skladu z odstavkom 1(c) tega člena je obdelava, ki je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, zakonita.

53

Člen 6(3) SUVP poleg tega določa, da mora taka obdelava temeljiti na pravu Unije ali pravu države članice, ki velja za upravljavca, da mora ta pravna podlaga opredeliti namene obdelave in izpolnjevati cilj v javnem interesu ter biti sorazmerna z uresničevanjem takega cilja.

54

Kot je navedeno v uvodni izjavi 62 Uredbe 2018/858, je treba vsakič, ko ukrepi, določeni v tej uredbi, vključujejo obdelavo osebnih podatkov, uporabiti predpise o varstvu osebnih podatkov.

55

Tako je, na drugem mestu, treba vsebino in obseg člena 61(1) Uredbe 2018/858 preučiti glede na vse zgornje navedbe.

56

S to določbo se, kot je bilo že navedeno v točkah 26 in 31 te sodbe, proizvajalcem avtomobilov najprej nalaga, da dajo neodvisnim izvajalcem med drugim na voljo informacije o popravilu in vzdrževanju vozil, ki so v členu 3, točka 48, te uredbe opredeljene kot „vse informacije, vključno z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnili teh informacij, ki so potrebne za diagnosticiranje, servisiranje in pregledovanje vozila, njegovo pripravo na tehnične preglede, popravila, ponovno programiranje, ponastavitev vozila, ali ki so potrebne za diagnostično podporo vozilu na daljavo ali za namestitev delov in opreme na vozilo, ki jih proizvajalec zagotovi svojim pooblaščenim partnerjem, trgovcem in serviserjem, ali jih proizvajalec uporablja za namene popravil in vzdrževanja“.

57

V Prilogi X k Uredbi 2018/858, na katero napotuje člen 61(4) te uredbe, je v točki 2.5.1 tudi pojasnjeno, da informacije o popravilu in vzdrževanju vozila vključujejo „nedvoumno identifikacijo vozila“. Poleg tega mora biti v skladu s točko 6.1, četrti odstavek, te priloge VIN vključena v zbirko podatkov, ki jo mora proizvajalec v skladu s tretjim odstavkom točke 6.1 vzpostaviti za dele, s katerimi je proizvajalec vozila opremil vozilo in ki jih je mogoče zamenjati z nadomestnimi deli.

58

Te določbe prava Unije tako proizvajalcem avtomobilov nalagajo „zakonsko obveznost“ v smislu člena 6(1)(c) SUVP, da neodvisnim izvajalcem med drugim dajo na voljo VIN. Taka „zakonska obveznost“ izpolnjuje prvi pogoj zakonitosti obdelave osebnih podatkov, naveden v točki 52 te sodbe.

59

Dalje, člen 61(1) Uredbe 2018/858 opredeljuje namen te obveznosti obdelave podatkov, ki je neodvisnim izvajalcem omogočiti neomejen, standardiziran in nediskriminatoren dostop do informacij, med drugim o popravilu in vzdrževanju vozila, v smislu člena 3, točka 48, te uredbe. „Zakonska obveznost“ proizvajalcev, da dajo VIN svojih vozil na voljo neodvisnim izvajalcem, tako ustreza cilju iz uvodne izjave 52 navedene uredbe, da se zagotovi učinkovita in neizkrivljena konkurenca na trgu storitev informiranja o popravilu in vzdrževanju vozil.

60

V skladu z uvodno izjavo 50 Uredbe 2018/858 je taka konkurenca potrebna za izboljšanje delovanja notranjega trga, zlasti glede prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev. Tako je cilj, naveden v prejšnji točki, v javnem interesu in je zato legitimen (glej po analogiji sodbo z dne 1. avgusta 2022, Vyriausioji tarnybinės inikos komisija, C‑184/20, EU:C:2022:601, točka 75). Drugi pogoj za zakonitost obdelave osebnih podatkov, naveden v točki 53 te sodbe, je tako izpolnjen.

61

Nazadnje, v zvezi s tretjim pogojem za zakonitost obdelave osebnih podatkov, ki je določen v členu 6(3) SUVP in zahteva, da je ta obdelava „sorazmerna z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva“, zadostuje navesti, kot je to storil generalni pravobranilec v točki 52, četrta alinea, sklepnih predlogov, na eni strani, da le iskanje prek VIN omogoča natančno določitev podatkov, ki ustrezajo posameznemu vozilu, in na drugi strani, da v spisu, ki je na voljo Sodišču, ni navedeno drugo, manj omejevalno sredstvo za določitev, ki bi bilo hkrati enako učinkovito kot iskanje po VIN in bi omogočalo uresničevanje cilja v javnem interesu, opredeljenega v prejšnji točki. Člen 61(1) Uredbe 2018/858 tako izpolnjuje tretji pogoj iz točke 53 te sodbe.

62

Glede na zgoraj navedeno je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 61(1) Uredbe 2018/858 v povezavi z odstavkom 4 tega člena in točko 6.1 Priloge X k tej uredbi razlagati tako, da določa „zakonsko obveznost“ v smislu člena 6(1)(c) SUVP, ki jo imajo proizvajalci avtomobilov, da VIN vozil, ki jih proizvajajo, dajo na voljo neodvisnim izvajalcem kot „upravljavcem“ v smislu člena 4, točka 7, te uredbe.

63

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: