–

za Stappert Deutschland GmbH K. H. Felderhoff, Rechtsanwalt, K. Harden, Rechtsanwältin, in H.-M. Wolffgang, Steuerberater,

–

za Hauptzollamt Hannover T. Röper,

–

za belgijsko vlado S. Baeyens in P. Cottin, agenta, skupaj z B. Coenejem in Z.-Z. De Decker, izvedencema,

–

za madžarsko vlado M. Z. Fehér in K. Szíjjártó, agenta,

–

za Evropsko komisijo B.-R. Killmann, F. Moro in M. Salyková, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago primarnega pravila, ki se uporablja za blago iz tarifne podštevilke 730441 harmoniziranega sistema poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS) in ki je določeno v Prilogi 22–01 k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL 2015, L 343, str. 1), kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/1063 z dne 16. maja 2018 (UL 2018, L 192, str. 1) (v nadaljevanju: primarno pravilo), v delu, v katerem vsebuje posebno merilo v zvezi z „votlimi profili iz tarifne podštevilke 730449“ (v nadaljevanju: merilo v zvezi z votlimi profili) in na veljavnost tega pravila.

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Stappert Deutschland GmbH (v nadaljevanju: Stappert) in Hauptzollamt Hannover (glavni carinski urad v Hanovru, Nemčija, v nadaljevanju: carinski urad) glede pridobitve porekla votlih ravnih proizvodov s stenami enakomerne debeline iz tarifne podštevilke 730441 HS.

3

HS je bil vzpostavljen z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki je bila sklenjena 14. junija 1983 v Bruslju (Recueil des traités des Nations unies, zvezek 1503, str. 4, št. 25910 (1988)) v okviru Svetovne carinske organizacije (WCO) in ki je bila skupaj s Protokolom o spremembah z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288). Pojasnjevalne opombe k HS pripravlja WCO v skladu z določbami te konvencije.

4

Naslov poglavja 72 HS je „Železo in jeklo“.

5

V pojasnjevalnih opombah HS k temu poglavju 72, ki se smiselno uporabljajo za proizvode iz poglavja 73 HS, je pod naslovom „Splošno“ določeno:

„[…]

IV. Proizvodnja končnih izdelkov

Polizdelki in v nekaterih primerih ingoti se pozneje predelajo v končne izdelke.

Na splošno se jih loči na ploščate izdelke (široke plošče, široki pasovi, listi, trakovi) in dolge izdelke (valjana žica, palice, profili, žice).

Te predelave se med drugim pridobijo s plastičnim preoblikovanjem bodisi vroče iz ingotov ali polizdelkov (vroče valjanje, kovanje, vroče vlečenje) bodisi hladno iz izdelkov, ki so dokončani vroče (hladno valjanje, ekstrudiranje, vlečenje žice, raztezanje), ki jim lahko v nekaterih primerih sledijo postopki dokončanja (npr. palice, pridobljene hladno z mletjem, struženjem, kalibriranjem).

[…]

B. Hladno plastično preoblikovanje

[…]

Hladno pridobljene izdelke je mogoče razlikovati od izdelkov, ki so vroče valjani ali vroče vlečeni, po naslednjih značilnostih:

6

V splošnih določbah pojasnjevalnih opomb HS k poglavju 73 je navedeno:

„[…]

Za namene tega poglavja so:

7

Pojasnjevalna opomba, ki se nanaša na tarifno številko 7304 HS, določa:

„Cevi in votli profili iz te tarifne številke se lahko pridobijo z različnimi postopki:

[…]

B) Z vročim iztiskanjem (ekstruzijo) okroglice v stiskalnici ob uporabi stekla (Ugine-Sejournetov postopek) ali drugega maziva. Ta metoda je sestavljena iz prebijanja (z ali brez širjenja) in ekstruzije.

Pravkar opisanim operacijam sledijo naslednje dodelave:

[…]

V zvezi z razlikovanjem med cevmi na eni strani in votlimi profili na drugi strani se je treba sklicevati na splošne določbe iz tega poglavja.

[…]“.

8

Člen 33 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL 2013, L 269, str. 1, in popravek v UL 2016, L 267, str. 2, v nadaljevanju: carinski zakonik), naslovljen „Odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami“, v odstavku 1 določa:

„Carinski organi na podlagi zahtevka sprejmejo odločbe v zvezi z zavezujočimi tarifnimi informacijami (,odločbe ZTI‘) ali odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami o poreklu blaga (,odločbe ZIPB‘).

[…]“.

9

Člen 60 carinskega zakonika, naslovljen „Pridobitev porekla“, v odstavku 2 določa:

„Za blago, katerega proizvodnja vključuje več kot eno državo ali ozemlje, se šteje, da ima poreklo države ali ozemlja, kjer je bila v za to opremljenem podjetju opravljena njegova zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje.“

10

Člen 62 carinskega zakonika, naslovljen „Prenos pooblastila“, določa:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, ki določajo pravila, po katerih se v skladu s členom 60 za blago, katerega opredelitev nepreferencialnega porekla je potrebna zaradi uporabe ukrepov Unije iz člena 59, šteje, da je bilo v celoti pridobljeno v eni državi ali na enem ozemlju ali da je bilo v državi ali na ozemlju v za to opremljenem podjetju opravljena njihova zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje.“

11

Člen 284 tega zakonika, naslovljen „Izvajanje pooblastila“, določa podrobna pravila za to izvajanje pooblastila.

12

Komisija je v okviru izvajanja pristojnosti, ki jo ima na podlagi člena 62 carinskega zakonika, sprejela Delegirano uredbo 2015/2446.

13

V uvodni izjavi 20 te delegirane uredbe je navedeno:

„Svet je s Sklepom 94/800/ES [z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 80)] odobril Sporazum o pravilih o poreklu blaga (STO‑GATT 1994), priložen sklepni listini, podpisani 15. aprila 1994 v Marakešu. Sporazum o pravilih o poreklu blaga določa, da bi morala posebna pravila za določitev porekla proizvodov v nekaterih sektorjih temeljiti na državi, v kateri je proizvodni postopek pripeljal do spremembe tarifne uvrstitve. Le kadar to merilo ne omogoča določitve države zadnje bistvene obdelave ali predelave, se lahko uporabijo druga merila, kot je merilo dodane vrednosti ali določitev določenega postopka predelave. Glede na to, da je Unija pogodbenica navedenega sporazuma, je primerno v carinsko zakonodajo Unije vključiti določbe, ki bodo odražale načela iz tega sporazuma za določitev države, v kateri je bilo blago nazadnje bistveno obdelano ali predelano.“

14

Člen 32 navedene delegirane uredbe, naslovljen „Blago, katerega proizvodnja vključuje več kot eno državo ali ozemlje (člen 60(2) [carinskega] zakonika)“, določa:

„Za blago, navedeno v Prilogi 22-01, se šteje, da je bila opravljena njegova zadnja bistvena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje, v državi ali na ozemlju, na katerem se izpolnijo pravila iz navedene priloge ali ki ga ta pravila opredeljujejo.“

15

Priloga 22-01 k tej delegirani uredbi je naslovljena „Uvodne opombe in seznam bistvenih predelav in obdelav, na podlagi katerih se dodeli nepreferencialno poreklo“. Ta priloga vsebuje del, naslovljen „Uvodne opombe“, katerega točki 2 in 3 določata:

„2. Uporaba pravil v tej prilogi

[…]

3. Glosar

Če […] primarna pravila na ravni razčlenitve temeljijo na spremembi tarifne uvrstitve blaga, se lahko izrazijo z uporabo naslednjih okrajšav.

[…]

sprememba tarifne številke: sprememba v zadevno tarifno številko iz katere koli druge tarifne številke

[…]“.

16

Poglavje 73 navedene priloge je naslovljeno „Izdelki iz železa in jekla“. Med drugim vsebuje „Preostalo pravilo za to poglavje“, ki določa:

„Kadar se države porekla ne da določiti z uporabo primarnih pravil, je država porekla tista država, v kateri ima poreklo večji delež materialov, kakor je določeno glede na vrednost materialov.“

17

To poglavje 73 vsebuje tabelo, v kateri so navedena primarna pravila, ki jih je treba uporabiti za določitev države ali ozemlja porekla blaga, ki je v poglavju navedeno in označeno v skladu z njegovo tarifno številko ali tarifno podštevilko v HS, zlasti primarno pravilo, ki se uporablja za brezšivne in hladno vlečene ali hladno valjane cevi iz nerjavnega jekla s krožnim prečnim prerezom, ki spada pod tarifno podštevilko 730441 HS. V tabeli je navedeno:

18

Družba Stappert, družba za trgovanje z jeklom, je 20. januarja 2016 pri carinskem uradu v skladu s členom 33 Uredbe 952/2013 vložila zahtevek za ZIPB, da bi iz Južne Koreje uvozila brezšivne cevi iz nerjavnega jekla iz tarifne podštevilke HS 730441 (v nadaljevanju: zadevne cevi). Postopek proizvodnje teh cevi je naslednji: masivni jekleni ingoti se na Kitajskem najprej obdelajo z vročo plastično deformacijo z ekstrudiranjem v stiskalnici (vroče oblikovanje). Tako pridobljeni polizdelki (v nadaljevanju: cevni polproizvodi) spadajo pod tarifno podštevilko 730449 HS. V drugi fazi se cevni polproizvodi prepeljejo v Južno Korejo, da se jih tam hladno valja in vleče, da se oblikujejo cevi. Po mnenju družbe Stappert mora biti v skladu s členom 60(2) carinskega zakonika kot država porekla zadevnih cevi navedena Južna Koreja. Posledica tega naj bi bila, da se na uvoz teh cevi ne bi smela zaračunavati nobena protidampinška dajatev, kar pa ne bi bilo tako, če bi bila država porekla Kitajska.

19

Carinski urad je z odločbo z dne 16. junija 2017 ugotovil, da imajo cevi isto nepreferencialno poreklo kot cevni polproizvodi, in sicer Kitajsko. Po mnenju carinskega urada bi bilo treba v skladu s primarnim pravilom poreklo cevi dejansko določiti glede na državo proizvodnje cevnih polproizvodov.

20

Družba Stappert je zoper to odločbo vložila ugovor, v katerem je trdila, da mora biti za pridobitev porekla odločilna zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava. V obravnavanem primeru pa naj bi bila ta zadnja faza opravljena v Južni Koreji.

21

Carinski urad je z odločbo z dne 23. novembra 2018 ta ugovor zavrnil. Po njegovem mnenju po eni strani ni prišlo do nobene spremembe tarifne številke v Južni Koreji. Po drugi strani pa naj, v nasprotju s tem, kar naj bi trdila družba Stappert, cevnih polproizvodov, izdelanih na Kitajskem, ne bi bilo mogoče šteti za „votle profile“ iz tarifne podštevilke 730449 HS v smislu merila v zvezi z votlimi profili, ki bi se nato hladno preoblikovali v Južni Koreji. Carinski urad meni, da je treba pojem „votli profili“ razlagati v skladu s pojasnjevalnimi opombami k poglavju 73 HS in da iz tega izhaja, da cevni polproizvodi niso „votli profili“, ampak so „cevi“.

22

Družba Stappert je pri predložitvenem sodišču Finanzgericht Hamburg (finančno sodišče v Hamburgu, Nemčija) vložila tožbo, s katero je primarno hotela doseči tako ZIPB, v kateri bo ugotovljeno, da je država porekla zadevnih cevi Južna Koreja, in podredno, naj se ugotovi nezakonitost zavrnitve s strani carinskega urada, da bi ugotovil to poreklo.

23

V tem okviru se predložitveno sodišče najprej sprašuje, ali pojem „votli profili“ v smislu primarnega pravila zajema proizvode, kot so cevni polprozvodi.

24

Na prvem mestu, navedeno sodišče meni, da o obsegu tega pojma ni mogoče sklepati iz zgodovine nastanka primarnega pravila, natančneje s sklicevanjem na dokumente, pripravljene med pogajanji, ki so potekala v okviru delovnega programa v zvezi s sporazumom o pravilih o poreklu blaga iz uvodne izjave 20 Delegirane uredbe 2015/2446, v katerih ni pojasnjeno, kako je treba razumeti „votle profile“ iz tarifne podštevilke 730449 HS.

25

Na drugem mestu, po mnenju predložitvenega sodišča je treba dati prednost razlagi, ki najbolje ustreza merilom za presojo porekla blaga, razlaga z vidika tarif pa ne bi smela biti v nasprotju z merili iz člena 60(2) carinskega zakonika.

26

Na tretjem mestu, predložitveno sodišče navaja, da se uvodne opombe Priloge 22–01 k Delegirani uredbi 2015/2446 ne sklicujejo na pojasnjevalne opombe HS.

27

Na četrtem mestu, navedeno sodišče meni, da je proizvodni postopek, predviden v primarnem pravilu, tisti, ki je opisan zlasti v pojasnjevalnih opombah k tarifni številki 7304 HS, iz katerih je mogoče sklepati, da se vroče valjane ali vroče vlečene cevi uporabljajo kot vmesni proizvodi in zato ustrezajo „votlim profilom“ v smislu navedenega merila.

28

Na petem mestu, za opis faz iz postopka v glavni stvari naj ne bi obstajala enotna taksonomija.

29

Na šestem mestu, če bi bilo treba pojem „votli profil“ razlagati v skladu s pojasnjevalnimi opombami HS k poglavju 73 HS, bi bila pridobitev porekla blaga odvisna le od oblike materiala, kar pa predložitveno sodišče šteje za arbitrarno uporabo člena 60(2) carinskega zakonika.

30

Poleg tega naj bi bilo iz uvodne izjave 33 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2093 z dne 15. novembra 2017 o zaključku preiskave glede morebitnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1331/2011 na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, z uvozom, poslanim iz Indije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelki s poreklom iz Indije ali ne, in o zaključku registracije takega uvoza, uvedene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/272 (UL 2017, L 299, str. 1) razvidno, da hladno oblikovanje znatno preoblikuje cev in nepopravljivo spremeni njene bistvene lastnosti, tako da se spremenijo njene mere ter fizikalne, mehanske in metalurške lastnosti, kot naj bi bilo razvidno iz splošnih preudarkov v pojasnjevalnih opombah HS k poglavju 72 HS, ki so relevantni za poglavje 73 HS.

31

Na sedmem mestu, predložitveno sodišče meni, da s tehničnega vidika razlaga pojma „votli profil“ na podlagi pojasnjevalnih opomb HS k poglavju 73 HS v praksi nima nobenega smisla. Pretvorba votlih profilov s hladnim oblikovanjem v smislu opredelitve iz teh pojasnjevalnih opomb bi namreč, čeprav bi bila tehnično izvedljiva, povzročila previsoke stroške, tako da naj bi bil najpogosteje uporabljen postopek proizvodnje cevi hladno preoblikovanje vroče obdelanih cevi.

32

Na osmem mestu, po mnenju navedenega sodišča vseh proizvodov, ki spadajo pod tarifno podštevilko 730449 HS, ni mogoče preoblikovati. Cevni polproizvodi pa naj bi bili proizvodi, ki jih je mogoče uporabiti šele, ko so preoblikovani. V zvezi s tem naj bi dejstvo, da material, iz katerega so izdelane cevi iz tarifne podštevilke 730441 HS, ni bil preizkušen glede skladnosti z industrijskim standardom za vroče obdelane brezšivne cevi, dokazovalo, da mora biti ta material nujno naknadno preoblikovan.

33

Dalje, če poreklo zadevnih cevi ne sme biti določeno v skladu z merilom votlih profilov ali če bi se izkazalo, da na prvo vprašanje ni mogoče odgovoriti, se predložitveno sodišče sprašuje, ali je to merilo neveljavno zaradi pomanjkljive obrazložitve, pomanjkljive natančnosti ali nezdružljivosti s členom 60(2) carinskega zakonika.

34

Nazadnje, predložitveno sodišče se sprašuje, katero pravilo prava Unije bi bilo torej treba uporabiti za določitev porekla zadevnih cevi, če bi bilo treba primarno pravilo razglasiti za neveljavno v delu, v katerem se nanaša na merilo v zvezi z votlimi profili.

35

V teh okoliščinah je Finanzgericht Hamburg (finančno sodišče v Hamburgu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

36

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba primarno pravilo razlagati tako, da pojem „votli profil“ v smislu tega pravila zajema „cevni polproizvod“, ki je vroče obdelan, raven in z enakomerno debelino sten ter ne izpolnjuje zahtev tehničnega standarda za brezšivne, vroče dodelane cevi iz nerjavnega jekla in iz katerega se s hladno obdelavo proizvajajo cevi različnih prerezov in debeline stene, ki spadajo pod tarifno podštevilko 730441 HS.

37

V skladu s primarnim pravilom se za cevi in votle profile, ki spadajo pod tarifno podštevilko 730441 HS, šteje, da je njihovo poreklo v državi, v kateri so bili proizvedeni s hladnim vlečenjem ali hladnim valjanjem (hladna redukcija), če so bili izdelani bodisi iz proizvodov, ki spadajo pod drugo tarifno številko HS, bodisi iz „votlih profilov iz tarifne podštevilke 730449“ HS.

38

Iz točke 2.1. uvodnih opomb iz Priloge 22–01 k Delegirani uredbi 2015/2446 je razvidno, po eni strani, da je treba pravila iz te priloge uporabiti za blago na podlagi njegove uvrstitve v HS in na podlagi drugih ustreznih meril, ki se lahko dodajo tarifnim številkam ali podštevilkam tega sistema, ki so bile ustvarjene posebej za namene navedene priloge, in po drugi strani, da se za določitev ustrezne tarifne številke ali podštevilke za določeno blago iz iste priloge smiselno uporabljajo splošna pravila za razlago HS in vse opombe k oddelkom, poglavjem in tarifnim podštevilkam tega sistema, razen če v tej prilogi 22–01 ni drugače določeno.

39

Poleg tega je treba v zvezi z razlago tarifnih številk in podštevilk HS opozoriti, da pojasnjevalne opombe HS same po sebi zagotavljajo veljavne elemente za njihovo razlago (glej v tem smislu sodbo z dne 18. junija 2020, Hydro Energo, C‑340/19, EU:C:2020:488, točka 36).

40

V skladu s splošnimi določbami pojasnjevalnih opomb HS k poglavju 73 tega sistema, na katere se izrecno sklicuje pojasnjevalna opomba k tarifni številki 7304 HS, koncentrični votli proizvodi s konstantnim prečnim prerezom, z zgolj eno zaprto votlino po celi dolžini, in katerih zunanji in notranji profil imata enako obliko, štejejo za „cevi“ v smislu poglavja 73 HS, medtem ko votli proizvodi, ki ne ustrezajo opredelitvi cevi, in zlasti tisti proizvodi, katerih zunanji in notranji profil nista enake oblike, štejejo za „votle profile“.

41

Po drugi strani pa pojem „cevni polproizvod“ ni omenjen v splošnih določbah, navedenih v prejšnji točki. Iz tega sledi, da so za namene uporabe primarnega pravila proizvodi, opredeljeni kot „cevni polproizvodi“, bodisi „cevi“ bodisi „votli profili“ v smislu poglavja 73 HS.

42

Iz spisa, ki je na voljo Sodišču, je razvidno, da so bile zadevne cevi, katerih uvoz načrtuje družba Stappert, pridobljene iz cevnih polproizvodov, ki spadajo pod pojem „cevi“ v smislu pojasnjevalnih opomb k poglavju 73 HS, kot je nanje opozorjeno v točki 40 te sodbe, zlasti ker so opisani kot ravni in z enakomerno debelimi stenami.

43

Ti cevni polprozvodi torej ne morejo biti zajeti s pojmom „votli profili“ ne v smislu poglavja 73 HS ne v smislu primarnega pravila.

44

V zvezi s tem je treba pojasniti, da iz opredelitev pojmov „votli profil“ in „cev“, na kateri je bilo opozorjeno v točki 40 te sodbe, nikakor ne izhaja, da bi morali biti tako zajeti proizvodi skladni z zahtevami tehničnega standarda, da bi lahko spadali pod ta dva pojma.

45

Poleg tega dejstvo, da je zlasti v pojasnjevalni opombi k tarifni številki 7304 HS opisan postopek proizvodnje cevi s hladno predelavo iz valjanih ali vroče valjanih cevi, ki se uporabljajo kot polproizvodi, ne da bi bila omenjena proizvodnja cevi iz votlih profilov, ne pomeni nujno, da zadnjenavedena proizvodnja ni mogoča, saj je v tej pojasnjevalni opombi poleg tega pojasnjeno, da se cevi in votli profili iz tarifne številke 7304 HS „lahko pridobijo z različnimi postopki“.

46

Predložitveno sodišče poudarja, da bi razlaga pojma „votli profil“ iz primarnega pravila v skladu z navedbami v pojasnjevalnih opombah HS k poglavju 73 HS lahko omajala veljavnost tega pravila, zlasti glede na člen 60(2) carinskega zakonika.

47

Res je, da je treba v skladu s splošnim načelom razlage akt Unije, če je le mogoče, razlagati tako, da se ne vzbuja dvom o njegovi veljavnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 13 septembra 2018, UBS Europe in drugi, C‑358/16, EU:C:2018:715, točka 53 in navedena sodna praksa).

48

Vendar bi razlaga pojmov iz primarnih pravil, ki bi odstopala od njihovega obsega v smislu HS, škodila notranji skladnosti Delegirane uredbe 2015/2446 (glej po analogiji sodbo z dne 17. junija 2021, Češka republika/Komisija,C‑862/19 P, EU:C:2021:493, točka 52).

49

Iz tega izhaja, da je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba primarno pravilo razlagati tako, da pojem „votli profil“ v smislu tega pravila ne zajema „cevnega polproizvoda“, ki je vroče obdelan, raven in z enakomerno debelino stene ter ne izpolnjuje zahtev tehničnega standarda za brezšivne, vroče dodelane cevi iz nerjavnega jekla in iz katerega se s hladno obdelavo proizvajajo cevi različnih prerezov in debeline stene, ki spadajo pod tarifno podštevilko 730441 HS.

50

Drugo vprašanje se nanaša na veljavnost merila v zvezi z votlimi profili zaradi izključitve možnosti pridobitve porekla blaga, ki spada pod tarifno podštevilko 730441 HS in je pridobljeno s hladno obdelavo cevi iz tarifne podštevilke 730449 HS. Vendar je to merilo le eno od dveh alternativnih meril primarnega pravila, pri čemer obe merili izključujeta možnost take pridobitve porekla za to blago.

51

Zato je treba šteti, da predložitveno sodišče z drugim vprašanjem Sodišču v bistvu predlaga, naj se izreče o veljavnosti primarnega pravila glede na člen 290 PDEU, načelo pravne varnosti in člen 60(2) carinskega zakonika.

52

Najprej je treba poudariti, da je v skladu s členom 62 carinskega zakonika Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi določi pravila, v skladu s katerimi se za blago šteje, da je bila v za to opremljenem podjetju opravljena njegova zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki pomeni pomembno stopnjo proizvodnje v dani državi ali na določenem ozemlju, v skladu s členom 60 tega zakonika. Namen teh aktov je pojasniti, kako je treba abstraktna merila iz zadnjenavedene določbe razlagati in uporabljati v konkretnih položajih (glej v tem smislu sodbo z dne 20. maja 2021, Renesola UK, C‑209/20, EU:C:2021:400, točka 33).

53

Vendar je izvajanje tega pooblastila Komisije, kot izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse Sodišča, pogojeno s spoštovanjem nekaterih zahtev (glej v tem smislu sodbo z dne 20. maja 2021, Renesola UK, C‑209/20, EU:C:2021:400, točka 34). Cilji, ki jim sledi delegirana uredba, morajo biti taki, da upravičijo njeno sprejetje, ta izvedbena uredba mora izpolnjevati zahtevo po obrazložitvi, ki velja za tak akt, pri presojah Komisije v zvezi z določitvijo države porekla proizvodov, za katere se uporablja navedena izvedbena uredba, pa ne sme priti do napačne uporabe prava ali očitne napake pri presoji v zvezi s členom 60 carinskega zakonika (glej v tem smislu sodbo z dne 20. maja 2021, Renesola UK, C‑209/20, EU:C:2021:400, točki 40 in 42).

54

To poreklo je namreč vsekakor treba določiti na podlagi odločilnega merila „zadnje bistvene predelave ali obdelave“ zadevnega blaga. Ta izraz je treba razumeti tako, da napotuje na fazo proizvodnega postopka, v kateri to blago pridobi svojo namembnost ter posebne lastnosti in sestavo, ki jih prej ni imelo in ki pozneje ne zahtevajo večjih kakovostnih sprememb (sodba z dne 20. maja 2021, Renesola UK, C‑209/20, EU:C:2021:400, točka 38 in navedena sodna praksa).

55

Sodni preizkus utemeljenosti določbe akta, kot je priloga 22–01 k Delegirani uredbi 2015/2446, se nanaša na vprašanje, ali je Komisija pri izvajanju člena 60(2) carinskega zakonika, ne glede na kakršno koli napačno uporabo prava, storila očitno napako pri presoji glede na dejstva zadevnega konkretnega položaja (glej v tem smislu sodbo z dne 20. maja 2021, Renesola UK, C‑209/20, EU:C:2021:400, točka 39 in navedena sodna praksa).

56

Iz tega sledi da, čeprav ima Komisija diskrecijsko pravico pri uporabi splošnih meril iz člena 60(2) carinskega zakonika za posebne obdelave in predelave, brez objektivne utemeljitve ne more sprejeti popolnoma različnih rešitev za podobno obdelavo in predelavo (glej po analogiji sodbo z dne 23. marca 1983, Cousin in drugi, 162/82, EU:C:1983:93, točka 21).

57

V zvezi z merilom spremembe tarifne številke, določenim v primarnem pravilu, je Sodišče že razsodilo, da ne zadostuje, da se pri tarifni uvrstitvi predelanih proizvodov poiščejo merila, ki opredeljujejo poreklo blaga, saj je bila skupna carinska tarifa zasnovana glede na posebne zahteve, in ne glede na določitev porekla proizvodov (glej v tem smislu sodbo z dne 11. februarja 2010, Hoesch Metals and Alloys, C‑373/08, EU:C:2010:68, točka 42 in navedena sodna praksa).

58

Čeprav je res, da je iz spremembe tarifne številke blaga zaradi postopka predelave razvidna bistvenost njegove predelave ali obdelave, je res tudi, da je lahko predelava ali obdelava bistvena tudi brez spremembe tarifne številke. Merilo spremembe tarifne številke zajema večino primerov, vendar ne omogoča opredelitve vseh primerov, v katerih je predelava ali obdelava blaga bistvena (glej v tem smislu sodbo z dne 11. februarja 2010, Hoesch Metals and Alloys, C‑373/08, EU:C:2010:68, točka 43 in navedena sodna praksa).

59

Primarno pravilo tako za priznanje porekla blaga iz tarifne podštevilke 730441 HS poleg merila spremembe tarifne številke določa merilo spremembe iz votlih profilov iz tarifne podštevilke 730449 tega sistema, katerega namen je dopolniti in popraviti prvo merilo (glej po analogiji sodbo z dne 23. marca 1983, Cousin in drugi, 162/82, EU:C:1983:93, točka 17).

60

Ugotoviti pa je treba, kot je to storilo predložitveno sodišče, da merilo votlih profilov določa različno obravnavanje. V skladu s tem merilom namreč hladno oblikovanje proizvoda – ki spada pod tarifno podštevilko 730449 HS in katerega zunanji in notranji profil nimata enake oblike in ki je torej „votli profil“ v smislu pojasnjevalnih opomb HS k poglavju 73 tega sistema – v proizvod enakih oblik vendar z različnimi lastnostmi zaradi te vrste oblikovanja, ki je zato prav tako „votli profil“ v smislu istih pojasnjevalnih opomb, določa poreklo končnega izdelka, ki zato šteje za rezultat „bistvene predelave ali obdelave“ v smislu člena 60(2) carinskega zakonika. Po drugi strani pa hladno oblikovanje proizvoda – ki prav tako spada pod tarifno podštevilko 730449 HS in je sestavljen iz koncentričnega votlega proizvoda, katerega zunanji in notranji profil imata enako obliko in je torej „cev“ v smislu pojasnjevalnih opomb HS k poglavju 73 HS – v proizvod enakih oblik, katerega lastnosti so vendarle prav tako različne zaradi te vrste oblikovanja in gre torej za drugo„cev“ v smislu teh istih opomb, ne določa porekla končnega izdelka. V skladu z merilom votlih profilov se torej zgolj za zadnjenavedeni proizvod šteje, da ni rezultat bistvene predelave v smislu tega člena 60(2).

61

Ker Komisija ni predložila nobene prepričljive utemeljitve, s katero bi bilo mogoče objektivno pojasniti to različno obravnavanje cevi na eni strani in votlih profilov na drugi, ki oboji spadajo pod tarifno podštevilko 730441 HS in so bili pridobljeni iz proizvodov iz tarifne podštevilke 730449 HS, se zdi protislovno in diskriminatorno, da primarno pravilo določa, da lahko hladno oblikovanje določa poreklo votlih profilov z uporabo alternativnega merila, medtem ko lahko ista vrsta oblikovanja, ki se uporablja za cevi, določa njihovo poreklo le na podlagi enega, bistveno strožjega merila (glej po analogiji sodbo z dne 23. marca 1983, Cousin in drugi, 162/82, EU:C:1983:93, točka 21).

62

Ta sklep potrjuje ugotovitev iz uvodne izjave 33 Izvedbene uredbe 2017/2093, v skladu s katero se cevi zaradi hladnega oblikovanja bistveno predelajo. Ta ugotovitev namreč temelji na stališču, da to preoblikovanje povzroči nepopravljive spremembe njihovih fizikalnih, mehanskih in metalurških lastnosti. S takimi spremembami pa je mogoče določiti poreklo proizvoda, kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 54 te sodbe.

63

Poleg tega nasprotna trditev Komisije, izražena v okviru tega predloga za sprejetje predhodne odločbe, da hladno oblikovanje ne spreminja metalurških lastnosti cevi, ne temelji na nobeni objektivno preverljivi podlagi in je vsekakor v nasprotju z navedbami v točki IV(B), drugi odstavek, splošnih ugotovitev iz pojasnjevalnih opomb HS k poglavju 72 HS.

64

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je Komisija s sprejetjem primarnega pravila – ki v delu, v katerem izključuje možnost, da bi sprememba tarifne številke zaradi predelave cevi, ki spadajo v tarifno podštevilko 730449 HS, v brezšivne cevi in votle profile iz železa ali jekla, hladno vlečene ali valjane (hladno deformirane), ki spadajo v tarifno podštevilko 730441 HS, tem omogočila pridobitev statusa proizvoda s poreklom iz tiste države, v kateri je prišlo do te spremembe, ni v skladu z določbami člena 60(2) carinskega zakonika – storila očitno napako pri presoji.

65

V tem okviru je treba ugotoviti, da primarno pravilo ni veljavno v delu, v katerem izključuje možnost, da določeni postopki omogočijo proizvodom, da pridobijo status proizvoda s poreklom iz tiste države, v kateri so bili opravljeni ti postopki, medtem ko je s podobnimi postopki določena pridobitev porekla za podobne proizvode (glej po analogiji sodbo z dne 23. marca 1983, Cousin in drugi, 162/82, EU:C:1983:93, točki 20 in 21).

66

Iz tega izhaja, da je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je primarno pravilo neveljavno v delu, v katerem izključuje možnost, da bi sprememba tarifne številke zaradi predelave cevi, ki spadajo v tarifno podštevilko 730449 HS, v brezšivne cevi in votle profile iz železa ali jekla, hladno vlečene ali valjane (hladno deformirane), ki spadajo v tarifno podštevilko 730441 HS, tem omogočila pridobitev statusa proizvoda s poreklom iz tiste države, v kateri je prišlo do te spremembe.

67

Tretje vprašanje temelji na predpostavki, da primarno pravilo ni veljavno, vsaj kar zadeva merilo spremembe iz votlih profilov, ki spadajo pod tarifno podštevilko 730449. Vendar je iz odgovora na drugo vprašanje razvidno, da je to merilo navedenega pravila neveljavno le v delu, ki iz določitve porekla končnega proizvoda, ki spada pod tarifno podštevilko HS 730441, izključuje spremembo iz cevi, ki spadajo pod tarifno podštevilko HS 730449, kar pomeni, da se primarno pravilo uporablja tudi za tako spremembo. Zato na tretje vprašanje ni treba odgovoriti.

68

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo: