Začasna izdaja

SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 14. decembra 2023(*)

„Predhodno odločanje – Zaščita varnosti in zdravja delavcev – Organizacija delovnega časa – Člen 31(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Direktiva 2003/88/ES – Člen 7 – Pravica do plačanega letnega dopusta – Virus SARS-Cov-2 – Ukrep karantene – Nemožnost prenosa plačanega letnega dopusta, odobrenega za obdobje, ki sovpada z obdobjem karantene“

V zadevi C‑206/22,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Arbeitsgericht Ludwigshafen am Rhein (delovno sodišče v Ludwigshafnu am Rhein, Nemčija) z odločbo z dne 14. februarja 2022, ki je na Sodišče prispela 17. marca 2022, v postopku

TF

proti

Sparkasse Südpfalz,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi A. Arabadjiev, predsednik senata, T. von Danwitz, P. G. Xuereb, A. Kumin, sodniki, in I. Ziemele (poročevalka), sodnica,

generalni pravobranilec: P. Pikamäe,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Sparkasse Südpfalz K. Kapischke, M. Sprenger in K. Waterfeld,

–        za finsko vlado M. Pere, agentka,

–        za Evropsko komisijo B.-R. Killmann in D. Recchia, agenta,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 4. maja 2023

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 7(1) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 381) in člena 31(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med TF in njegovim delodajalcem, Sparkasse Südpfalz, v zvezi s prenosom dni plačanega letnega dopusta, ki so bili TF odobreni za obdobje, ki sovpada z njegovo karanteno po stiku z osebo, okuženo z virusom SARS-Cov-2.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

3        V uvodnih izjavah 4 in 5 Direktive 2003/88 je navedeno:

„(4)      Izboljšanje varnosti, higiene in zdravja delavcev pri delu je cilj, ki ga ni mogoče obravnavati zgolj z ekonomskega vidika.

(5)      Vsi delavci morajo imeti ustrezen počitek. […]“

4        Člen 7 te direktive, naslovljen „Letni dopust“, v odstavku 1 določa:

„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi vsakemu delavcu zagotovijo pravico do plačanega letnega dopusta najmanj štirih tednov, v skladu s pogoji za upravičenost in dodelitev letnega dopusta, ki jih določa nacionalna zakonodaja in/ali praksa.“

 Nemško pravo

5        Člen 7(3) Bundesurlaubsgesetz (zvezni zakon o dopustu) z dne 8. januarja 1963 (BGBl. 1963, str. 2) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: BUrlG), določa:

„Dopust mora biti odobren in izrabljen v tekočem koledarskem letu. Prenos dopusta na naslednje koledarsko leto je dopusten samo, če to utemeljujejo nujni operativni razlogi ali razlogi, povezani s posameznim delavcem. V primeru prenosa mora biti dopust dodeljen in izrabljen v prvih treh mesecih naslednjega koledarskega leta. […]“

6        Člen 28(1) Gesetz zur Verhütung und Bekämpfung von Infektionskrankheiten beim Menschen (Infektionsschutzgesetz) (zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi in boju proti njim) (v nadaljevanju: IfSG) določa:

„Če se identificirajo bolne osebe ali osebe, za katere se sumi, da so bolne ali kužne, ali prenašalci […], pristojni organ sprejme potrebne varstvene ukrepe […], če in dokler je to potrebno za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni; tem osebam lahko zlasti odredi, da ne smejo zapustiti kraja, kjer so, ali da ga lahko zapustijo le pod nekaterimi pogoji, ali da ne smejo dostopati do krajev, ki jih določi, oziroma do javnih krajev, ali da to lahko storijo le pod nekaterimi pogoji. […]“

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

7        TF, ki je od leta 2003 zaposlen v družbi Sparkasse Südpfalz, je bil odobren plačani letni dopust za obdobje od 3. do 11. decembra 2020.

8        Kreisverwaltung Germersheim (upravni organ okrožja Germersheim, Nemčija) je 2. decembra 2020 v skladu s členom 28 IfSG za TF odredil karanteno za obdobje od 2. do 11. decembra 2020, ker je bil ta v stiku z osebo, okuženo z virusom SARS-Cov-2.

9        TF je 4. marca 2021 zaprosil za prenos dni plačanega letnega dopusta, odobrenih za obdobje, ki je sovpadalo z obdobjem karantene, v kateri je bil.

10      Ker je družba Sparkasse Südpfalz ta prenos zavrnila, je TF pri Arbeitsgericht Ludwigshafen am Rhein (delovno sodišče v Ludwigshafnu am Rhein, Nemčija), ki je predložitveno sodišče, vložil tožbo, s katero je predlagal, naj se plačani letni dopust ne odšteje od obdobja karantene, ki so jo naložili javni organi.

11      To sodišče poudarja, da je v skladu s sodno prakso Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče, Nemčija) edini namen pravice do plačanega letnega dopusta to, da je delavec oproščen obveznosti dela, hkrati pa mu je zagotovljeno plačilo nadomestila za dopust. Delodajalec pa naj ne bi bil odgovoren za pogoje, v katerih dopust poteka.

12      Po mnenju predložitvenega sodišča določbe BUrlG delodajalca zavezujejo, da prenese odobrene dneve dopusta le, če lahko delavec dokaže nezmožnost za delo, ki nastopi med dopustom. Nemška sodišča pa naj bi razsodila, da zgolj karantena ni enaka nezmožnosti za delo.

13      Vendar predložitveno sodišče dvomi o združljivosti te sodne prakse s členom 7(1) Direktive 2003/88.

14      Prvič, s sklicevanjem na sodbo z dne 14. oktobra 2010, Union syndicale Solidaires Isère (C‑428/09, EU:C:2010:612), opozarja, da je treba odstopanja od pravice do plačanega letnega dopusta razlagati ozko.

15      Drugič, glede na namen plačanega letnega dopusta, in sicer omogočiti delavcu, da se spočije ter da ima na voljo obdobje za sprostitev in razvedrilo, naj ne bi bilo gotovo, da bi bilo obdobje karantene enako obdobju dejanskega počitka.

16      Tretjič, Sodišče naj bi v skladu s sodbo z dne 29. novembra 2017, King (C‑214/16, EU:C:2017:914), razsodilo, da pravica do plačanega letnega dopusta ne more ugasniti z iztekom referenčnega obdobja, in sicer obdobja, v katerem je treba izrabiti letni dopust, če je bilo delavcu preprečeno, da to pravico izvršuje. Karantena bi se v zvezi s tem lahko štela za tako preprečitev.

17      V teh okoliščinah je Arbeitsgericht Ludwigshafen am Rhein (delovno sodišče v Ludwigshafnu am Rhein) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 7(1) Direktive 2003/88 […] in pravico do plačanega letnega dopusta, določeno v členu 31(2) [Listine], razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonodaji ali praksi glede odobritve dopusta za počitek za delavce, v skladu s katerima se šteje, da je pravica do dopusta koriščena tudi takrat, kadar delavca v času odobrenega dopusta prizadene nepredvidljiv dogodek, kakršen je v obravnavanem primeru državno odrejena karantena, in je zato oviran pri neomejenem izvrševanju pravice?“

 Vprašanje za predhodno odločanje

 Dopustnost

18      Družba Sparkasse Südpfalz trdi, da je vprašanje za predhodno odločanje oblikovano preveč splošno in da prejudicira odgovor, ki ga je treba dati. Zato naj bi bilo hipotetično in nedopustno.

19      V skladu z ustaljeno sodno prakso je le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, ki bo izdana, pristojno, da ob upoštevanju posebnosti zadeve presodi potrebo po predhodni odločbi, da bi lahko izdalo sodbo, in tudi upoštevnost vprašanj, ki jih postavi Sodišču, pri čemer za ta vprašanja velja domneva upoštevnosti. Zato Sodišče, kadar se postavljeno vprašanje nanaša na razlago ali veljavnost pravila prava Unije, načeloma mora odločiti, razen če je očitno, da zahtevana razlaga nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo pravnih in dejanskih elementov, ki so potrebni, da bi lahko na navedeno vprašanje dalo koristen odgovor (sklep z dne 27. aprila 2023, Ministero della Giustizia (Natečaj za notarje), C‑495/22, EU:C:2023:405, točka 40 in navedena sodna praksa).

20      Poleg tega iz ravno tako ustaljene sodne prakse izhaja, da mora Sodišče, če so bila vprašanja neprimerno oblikovana ali če presegajo okvir nalog, ki jih ima v skladu s členom 267 PDEU, iz vseh elementov, ki jih je predložilo nacionalno sodišče, in zlasti iz obrazložitve predložitvene odločbe izluščiti elemente prava Unije, ki jih je treba razložiti ob upoštevanju predmeta spora. S tega vidika mora Sodišče po potrebi preoblikovati vprašanja, ki so mu bila predložena (sodba z dne 13. februarja 2014, Crono Service in drugi, C‑419/12 in C‑420/12, EU:C:2014:81, točka 28 in navedena sodna praksa).

21      V obravnavanem primeru želi predložitveno sodišče z vprašanjem, kakor je oblikovano v predložitveni odločbi, s tem, da prosi za razlago člena 7(1) Direktive 2003/88 in člena 31(2) Listine, izvedeti, ali nepredvidljiv dogodek, ki naj bi se zgodil med letnim dopustom, kot je karantena, ki so jo naložili javni organi, delavcu dopušča, da doseže prenos svojih dni dopusta. S tem pojasnjuje, iz katerih razlogov je odgovor Sodišča na zastavljeno vprašanje potreben za rešitev spora o glavni stvari.

22      V zvezi s tem na eni strani predložitvena odločba vsebuje vse upoštevne elemente, ki Sodišču omogočajo, da poda koristen odgovor na postavljeno vprašanje za predhodno odločanje.

23      Na drugi strani, kot trdi družba Sparkasse Südpfalz, izraz „nepredvidljiv dogodek“ zajema druge nepredvidljive dogodke, kot je karantena, za katero gre v obravnavanem primeru. Ob tem je tako iz pojasnila „kakršen je karantena“ v besedilu vprašanja za predhodno odločanje kot iz vsebine predložitvene odločbe razvidno, da predložitveno sodišče dejansko prosi za razlago zadevnih določb prava Unije le v zvezi z vplivom odreditve karantene na pravico do letnega dopusta.

24      Iz tega sledi, da je vprašanje za predhodno odločanje dopustno.

 Vsebinska obravnava

25      Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 7(1) Direktive 2003/88 in člen 31(2) Listine razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi ali praksi, ki ne dopušča prenosa dni plačanega letnega dopusta, ki so bili odobreni delavcu, ki ni bolan, za obdobje, ki sovpada z obdobjem karantene, ki jo je javni organ odredil zaradi stika tega delavca z osebo, okuženo z virusom.

26      Na prvem mestu, treba je opozoriti, da ima vsak delavec, kot je razvidno iz samega besedila člena 7(1) Direktive 2003/88, pravico do plačanega letnega dopusta najmanj štirih tednov. To pravico do plačanega letnega dopusta je treba šteti za posebej pomembno načelo socialnega prava Unije, ki ga pristojni nacionalni organi lahko izvajajo samo v mejah, izrecno navedenih v sami Direktivi 2003/88 (sodba z dne 22. septembra 2022, Fraport in St. Vincenz‑Krankenhaus, C‑518/20 in C‑727/20, EU:C:2022:707, točka 24 in navedena sodna praksa).

27      Pravica do plačanega letnega dopusta je kot načelo socialnega prava Unije še posebej pomembna, kar je razvidno iz dejstva, da je izrecno določena v členu 31(2) Listine. Opozoriti je treba, da člen 7(1) Direktive 2003/88 odraža in konkretizira to temeljno pravico do plačanega letnega dopusta, kot je določena v Listini. Medtem ko namreč člen 31(2) Listine zagotavlja pravico vsakega delavca do plačanega letnega dopusta, se s členom 7(1) Direktive 2003/88 to načelo izvaja z določitvijo trajanja navedenega dopusta (glej v tem smislu sodbo z dne 22. septembra 2022, Fraport in St. Vincenz-Krankenhaus, C‑518/20 in C‑727/20, EU:C:2022:707, točka 26 in navedena sodna praksa).

28      Na drugem mestu, Sodišče je v tem okviru razsodilo, da pravice do plačanega letnega dopusta ni mogoče razlagati ozko (glej v tem smislu sodbo z dne 30. junija 2016, Sobczyszyn, C‑178/15, EU:C:2016:502, točka 21).

29      Na tretjem mestu, v zvezi s ciljem člena 7(1) Direktive 2003/88 in člena 31(2) Listine je treba opozoriti, da ima pravica do letnega dopusta v skladu z ustaljeno sodno prakso dvojni namen, in sicer omogočiti delavcu, na eni strani, da se spočije od opravljanja nalog, ki jih ima v skladu s svojo pogodbo o zaposlitvi, in na drugi strani, da ima na voljo obdobje za sprostitev in razvedrilo (sodba z dne 25. junija 2020, Varhoven kasatsionen sad na Republika Bulgaria in Iccrea Banca, C‑762/18 in C‑37/19, EU:C:2020:504, točka 57 in navedena sodna praksa).

30      V zvezi s tem mora biti delavcu omogočeno, da minimalno obdobje plačanega letnega dopusta iz člena 7 Direktive 2003/88 dejansko izkoristi kot druga minimalna obdobja počitka, ki so določena s to direktivo (glej v tem smislu sodbi z dne 6. novembra 2018, Kreuziger, C‑619/16, EU:C:2018:872, točka 49, in z dne 4. junija 2020, Fetico in drugi, C‑588/18, EU:C:2020:420, točka 32).

31      Natančneje, Sodišče je štelo, da se namen pravice do plačanega letnega dopusta, in sicer delavcu omogočiti, da se spočije ter da ima na voljo čas za sprostitev in razvedrilo, razlikuje od namena pravice do bolniškega dopusta, ki je delavcu omogočiti, da se pozdravi (sodba z dne 30. junija 2016, Sobczyszyn, C‑178/15, EU:C:2016:502, točka 25).

32      Glede na različne namene dveh vrst dopusta je Sodišče ugotovilo, da ima delavec, ki je med predhodno določenim obdobjem letnega dopusta na bolniškem dopustu, pravico, da na svojo prošnjo in zato, da bi lahko dejansko izkoristil svoj letni dopust, ta dopust izkoristi v obdobju, ki ne sovpada z obdobjem bolniškega dopusta (sodba z dne 30. junija 2016, Sobczyszyn, C‑178/15, EU:C:2016:502, točka 26 in navedena sodna praksa).

33      V zadnjenavedenem primeru je po eni strani nastop nezmožnosti za delo načeloma nepredvidljiv in neodvisen od volje delavca (sodba z dne 4. oktobra 2018, Dicu, C‑12/17, EU:C:2018:799, točka 32).

34      Po drugi strani je delavec, ki je na bolniškem dopustu, telesno ali duševno omejen zaradi bolezni (glej v tem smislu sodbo z dne 4. oktobra 2018, Dicu, C‑12/17, EU:C:2018:799, točka 33).

35      Poleg tega delavec v času minimalnih obdobij počitka, ki so določena z Direktivo 2003/88, do svojega delodajalca ne sme imeti nobene obveznosti, ki bi mu lahko onemogočala, da se svobodno in neprekinjeno posveča svojim interesom, da se s tem odpravijo učinki, ki jih ima opravljanje dela na njegovo varnost in zdravje (glej v tem smislu sodbo z dne 9. septembra 2003, Jaeger, C‑151/02, EU:C:2003:437, točka 94).

36      Vprašanje za predhodno odločanje je treba preučiti ob upoštevanju teh načel, kot so konkretizirana v sodni praksi Sodišča.

37      Iz predložitvene odločbe je razvidno, da so bili TF odobreni dnevi dopusta za obdobje, ki sovpada z obdobjem karantene, ki so jo pristojni javni organi odredili na podlagi člena 28 IfSG kot javnozdravstveni ukrep za preprečitev širjenja nalezljive bolezni, ker je bil TF v stiku z okuženo osebo. Predložitveno sodišče v zvezi s tem poudarja, da v skladu s sodno prakso nemških sodišč v zvezi z upoštevnimi določbami BUrlG karantena, ki ne povzroči nezmožnosti za delo, kot v tem primeru, ne daje pravice do prenosa dni plačanega letnega dopusta.

38      V zvezi s tem je treba poudariti, prvič, da se cilj tega ukrepa karantene, katerega namen je preprečiti širjenje nalezljive bolezni z osamitvijo oseb, ki bi lahko razvile simptome te bolezni, razlikuje od ciljev plačanega letnega dopusta, na katera je bilo opozorjeno v točki 29 te sodbe.

39      Drugič, res je, da ni sporno, da je ukrep karantene, tako kot nastop nezmožnosti za delo zaradi bolezni, dogodek, ki je nepredvidljiv in neodvisen od volje zadevne osebe.

40      Vendar je iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, razvidno, da je karanteno tožeči stranki iz postopka v glavni stvari odredil javni organ, ker je bila v stiku z osebo, okuženo z virusom SARS-Cov-2.

41      Ta delavec pa v zadevnem obdobju ni bil v položaju nezmožnosti za delo, kar bi bilo utemeljeno z zdravniškim potrdilom.

42      Tak delavec je tako v drugačnem položaju kot delavec, ki je na bolniškem dopustu in ki ima telesne ali duševne omejitve zaradi bolezni.

43      Zato ni mogoče šteti, da je namen karantene načeloma primerljiv z namenom bolniškega dopusta v smislu sodne prakse, navedene v točki 31 te sodbe. Zato obdobje karantene samo po sebi ne more ovirati uresničitve namena plačanega letnega dopusta, in sicer delavcu omogočiti, da se spočije od opravljanja nalog, ki jih ima na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ter da ima na voljo obdobje za sprostitev in razvedrilo (glej v tem smislu sodbo z dne 6. novembra 2018, Bauer in Willmeroth, C‑569/16 in C‑570/16, EU:C:2018:871, točka 41 in navedena sodna praksa).

44      Tretjič, čeprav lahko, kot je generalni pravobranilec poudaril v točkah od 52 do 56 sklepnih predlogov, karantena vpliva na pogoje, pod katerimi ima delavec na voljo svoj prosti čas, ni mogoče šteti, da sama po sebi posega v pravico tega delavca, da dejansko koristi svoj plačani letni dopust. Delavec namreč v času letnega dopusta do svojega delodajalca ne sme imeti nobene obveznosti, ki bi mu lahko onemogočala, da se svobodno in neprekinjeno posveča svojim interesom, da se s tem odpravijo učinki, ki jih ima opravljanje dela na njegovo varnost in zdravje.

45      Če torej delodajalec te obveznosti izpolni, mu ni treba nadomestiti neugodnosti, ki izhajajo iz nepredvidljivega dogodka, kot je karantena, ki jo naloži javni organ in ki naj bi delavcu preprečevala, da polno izkoristi svojo pravico do plačanega letnega dopusta. Namen Direktive 2003/88, katere načela so bila navedena v točkah od 26 do 35 te sodbe, namreč ni, da bi vsak dogodek, ki bi delavcu lahko preprečil, da bi polno in na način, kot želi, užival čas počitka ali sprostitve, upravičeval, da se mu dodeli dodaten dopust, da bi bil zagotovljen namen letnega dopusta.

46      Glede na zgornje preudarke je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 7(1) Direktive 2003/88 in člen 31(2) Listine razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni ureditvi ali praksi, ki ne dopušča prenosa dni plačanega letnega dopusta, ki so bili odobreni delavcu, ki ni bolan, za obdobje, ki sovpada z obdobjem karantene, ki jo je javni organ odredil zaradi stika tega delavca z osebo, okuženo z virusom.

 Stroški

47      Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Člen 7(1) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa in člen 31(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah

je treba razlagati tako, da

ne nasprotujeta nacionalni ureditvi ali praksi, ki ne dopušča prenosa dni plačanega letnega dopusta, ki so bili odobreni delavcu, ki ni bolan, za obdobje, ki sovpada z obdobjem karantene, ki jo je javni organ odredil zaradi stika tega delavca z osebo, okuženo z virusom.

Podpisi

*      Jezik postopka: nemščina.