Začasna izdaja
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
MANUELA CAMPOSA SÁNCHEZ-BORDONE,
predstavljeni 29. februarja 2024(1)
Združeni zadevi C-758/22 in C-759/22
Bayerische Ärzteversorgung,
Bayerische Architektenversorgung,
Bayerische Apothekerversorgung,
Bayerische Rechtsanwalts- und Steuerberaterversorgung,
Bayerische Ingenieurversorgung-Bau m. Psychotherapeutenversorgung (C-758/22)
Sächsische Ärzteversorgung (C-759/22)
proti
Deutsche Bundesbank
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče, Nemčija))
„Predhodno odločanje – Ekonomska in monetarna politika – Uredba (EU) 2018/231 – Statistično poročanje Evropski centralni banki (ECB) – Poklicne vzajemne družbe – Uredba (EU) št. 549/2013 – Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (ESR) – Zahteve za statistično poročanje, ki veljajo za pokojninske sklade – Posebne pokojninske sheme za svobodne poklice – Obvezno članstvo in prispevki – Finančno posredništvo, ki ga izvajajo pokojninski skladi“
1. Ta predloga za sprejetje predhodne odločbe dajeta Sodišču priložnost za razlago Uredbe (EU) 2018/231,(2) s katero je Evropski centralni banki (v nadaljevanju: ECB) med drugim podeljena pristojnost, da od pokojninskih skladov (v nadaljevanju: PS) pridobiva podrobne statistične informacije o njihovih dejavnostih finančnega posredništva.
2. Poklicne vzajemne družbe socialne varnosti(3) so v Nemčiji zelo uveljavljene. Šest tovrstnih subjektov(4) je v sporu z Deutsche Bundesbank (centralna banka, Nemčija), ki od njih zahteva pošiljanje finančnih informacij, ker meni, da se zanje kot PS uporablja Uredba 2018/231. Ti subjekti nasprotno menijo, da so skladi socialne varnosti, kar bi pomenilo, da so izvzeti iz zagotavljanja zahtevanih informacij.
3. Razprava se osredotoča na razlago klasifikacije Evropskega sistema nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (v nadaljevanju: ESR 2010), sprejete z Uredbo (EU) št. 549/2013, na katero se sklicuje Uredba 2018/231.(5) Njena razlaga je še posebej zapletena, ker ESR 2010 vsebuje statistično klasifikacijo gospodarstva kot celote na podlagi konceptov, katerih pravnega pomena ni vedno mogoče zlahka določiti. Sodišče je nekatere težave, ki se pojavljajo v zvezi z ESR 2010, že obravnavalo v nedavnih sodbah.(6)
I. Pravni okvir
A. Pravo unije
1. Uredba 2018/231
4. Člen 1 (naslovljen: Opredelitev pojmov) te uredbe določa:
„V tej uredbi:
1. ,pokojninski sklad‘ (podsektor S.129 v ESR 2010) pomeni finančno družbo ali nepravo družbo, ki se v glavnem ukvarja s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski sklad kot sistem socialnega zavarovanja zagotavlja dohodek po upokojitvi in lahko zagotavlja pokojnine za smrt in invalidnost.
V to opredelitev niso vključeni:
[…]
(f) skladi socialne varnosti, kakor so opredeljeni v odstavku 2.117 v ESR 2010;
[…]“
5. Člen 2 (naslovljen „Dejanska poročevalska populacija“) določa:
„1. Dejansko poročevalsko populacijo sestavljajo pokojninski skladi, ki so rezidenti držav članic euroobmočja.
2. Za pokojninske sklade iz dejanske poročevalske populacije veljajo vse zahteve za statistično poročanje, razen če se uporablja katero koli odstopanje, odobreno v skladu s členom 7.
[…]“
2. Uredba št. 549/2013
6. Člen 1 (naslovljen Vsebina) določa:
„1. Ta uredba vzpostavlja Evropski sistem računov 2010 (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010 ali ESR).
2. ESR 2010 določa:
(a) metodologijo (Priloga A) za skupne standarde, opredelitve, klasifikacije in računovodska pravila, namenjene pripravi računov in tabel na primerljivih osnovah za namene Unije, skupaj z rezultati, zahtevanimi v skladu s členom 3;
[…]“
7. Poglavje 1 (naslovljeno „Splošne značilnosti in temeljna načela“) Priloge A k ESR 2010 vsebuje te odstavke:
„[…]
1.37 Za razlikovanje med tržnim in netržnim, torej za uvrstitev enot javnega sektorja v sektor država ali sektor družb, velja naslednje pravilo:
dejavnost se šteje za tržno dejavnost, če se z ustreznim blagom in storitvami trguje pod naslednjimi pogoji:
1. prodajalci delujejo z namenom dolgoročno čim bolj povečati svoj dobiček, in sicer s svobodno prodajo blaga in storitev na trgu vsem, ki so pripravljeni plačati zahtevano ceno;
2. kupci delujejo z namenom, da bi dosegli čim večjo korist glede na svoje omejene vire, in sicer tako, da kupujejo samo proizvode, ki najbolj ustrezajo njihovim potrebam po ponujeni ceni;
3. učinkoviti trgi obstajajo, kjer imajo prodajalci in kupci dostop do trga in informacije o njem. Učinkovit trg lahko deluje, četudi ti pogoji niso v celoti izpolnjeni.
[…]
1.57 Institucionalne enote so ekonomski subjekti, ki lahko imajo v lasti blago in sredstva, prevzemajo obveznosti ter sodelujejo v gospodarskih dejavnostih in transakcijah z drugimi enotami v lastnem imenu. Za namene sistema ESR 2010 so institucionalne enote združene v pet domačih institucionalnih sektorjev, ki se med seboj izključujejo:
(a) nefinančne družbe;
(b) finančne družbe;
(c) država;
(d) gospodinjstva;
(e) nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva.
Vseh pet sektorjev skupaj sestavlja celotno domače gospodarstvo. Vsak sektor se deli tudi na podsektorje. Sistem ESR 2010 omogoča izdelavo celotnega sklopa računov tokov in bilanc stanja za vsak sektor in podsektor ter za celotno gospodarstvo. Nerezidenčne enote se lahko povezujejo s temi petimi domačimi sektorji in povezovanja so prikazana med petimi domačimi sektorji in šestim institucionalnim sektorjem: sektorjem tujine.
[…]“
8. Poglavje 2 (naslovljeno „Enote in skupine enot“) Priloge A k ESR 2010 vsebuje te odstavke:
„[…]
Institucionalne enote
2.12 Opredelitev: institucionalna enota je gospodarski subjekt, za katerega je značilna neodvisnost pri sprejemanju odločitev pri izvajanju glavne funkcije. Rezidenčna enota se obravnava kot institucionalna enota na ekonomskem ozemlju, kjer ima središče glavnega ekonomskega interesa, če je neodvisna pri sprejemanju odločitev in vodi popolno računovodstvo ali je sposobna sestaviti popolno računovodstvo.
[…]
Institucionalni sektorji
[…]
2.34 Graf 2.1 prikazuje način razporejanja enot glavnim sektorjem. Glede na graf je treba za določanje sektorja enote, ki je rezidenčna in ni gospodinjstvo, določiti, ali jo nadzira država ali ne in ali je tržni ali netržni proizvajalec.
Finančne družbe (S.12)
[…]
Finančni posredniki
[…]
2.59 Funkcija zavarovalnih družb in pokojninskih skladov je združevanje tveganj. Obveznosti tovrstnih institucij so sheme zavarovanja, pokojninske sheme in standardizirane jamstvene sheme (AF.6). Nasprotna postavka obveznostim so investicije zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, ki delujejo kot finančni posredniki.
[…]
Država (S.13)
2.111 Opredelitev: sektor država (S.13) sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja.
[…]
Skladi socialne varnosti (S.1314)
2.117 Opredelitev: podsektor skladi socialne varnosti vključuje centralne, regionalne in lokalne institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialnih prejemkov in ki izpolnjujejo obe naslednji merili:
(a) nekatere skupine prebivalstva so na podlagi zakona ali predpisa dolžne sodelovati v sistemu ali plačevati prispevke in
(b) država je pristojna za upravljanje institucij glede določanja ali odobritve prispevkov in prejemkov neodvisno od svoje vloge nadzornika ali delodajalca.
Med vrednostjo prispevka, ki ga posameznik plača, in tveganjem, ki mu je izpostavljen, običajno ni neposredne povezave.“
9. Poglavje 3 (naslovljeno „Transakcije s proizvodi in neproizvedenimi sredstvi“) Priloge A k ESR 2010 vsebuje te odstavke:
„[…]
(P.1) Proizvodnja kot dejavnost in proizvodnja kot rezultat dejavnosti
[…]
3.17 Opredelitev: tržno proizvodnjo sestavlja proizvodnja, ki se proda na trgu ali je namenjena prodaji na trgu.
3.18 Tržna proizvodnja vključuje:
(a) proizvode, prodane po ekonomsko pomembnih cenah;
[…]
3.19 Opredelitev: ekonomsko pomembne cene so cene, ki znatno vplivajo na količine proizvodov, ki so jih proizvajalci pripravljeni ponuditi, in količine proizvodov, ki jih kupci želijo kupiti. Take cene nastanejo ob naslednjih pogojih:
(a) proizvajalec ima spodbudo, da prilagodi ponudbo bodisi z namenom dolgoročnega ustvarjanja dobička bodisi vsaj kritja stroškov kapitala in drugih stroškov, in
(b) potrošniki se lahko svobodno odločijo za nakup ali proti njemu ter sprejmejo odločitev na podlagi zaračunanih cen.
Cene, ki niso ekonomsko pomembne, bodo verjetno zaračunane, da se zbere nekaj prihodka ali zmanjša prekomerno povpraševanje, do katerega lahko pride v primeru popolnoma brezplačnih storitev.
Ekonomsko pomembna cena proizvoda je opredeljena glede na institucionalno enoto in lokalno EED, ki ga je proizvedla. Na primer, vsa proizvodnja nekorporativnih podjetij v lasti gospodinjstev, ki se proda drugim institucionalnim enotam, je prodana po ekonomsko pomembnih cenah; proizvodnjo je torej treba obravnavati kot tržno proizvodnjo. Za proizvodnjo drugih institucionalnih enot se zmožnost opravljanja tržne dejavnosti po ekonomsko pomembnih cenah preveri zlasti s kvantitativnim merilom (merilo 50 %), pri čemer se uporabi razmerje med prodajo in proizvodnimi stroški. Da bi se enota štela za tržnega proizvajalca, mora s prodajo kriti vsaj 50 % stroškov v neprekinjenem večletnem obdobju.
[…]
3.24 Opredelitev: tržni proizvajalci so lokalne EED ali institucionalne enote, katerih večina proizvodnje je tržna proizvodnja.
Če je lokalna EED ali institucionalna enota tržni proizvajalec, je njena glavna proizvodnja po opredelitvi tržna proizvodnja, ker je koncept tržne proizvodnje opredeljen z izvedbo razmejitve med tržno proizvodnjo, proizvodnjo za lastno končno porabo in netržno proizvodnjo za lokalno EED in institucionalno enoto, ki je to proizvedla.
[…]
3.26 Opredelitev: netržni proizvajalci so lokalne EED ali institucionalne enote, katerih največji del proizvodnje se zagotavlja brezplačno ali po cenah, ki niso ekonomsko pomembne.“
10. Poglavje 17 (naslovljeno „Socialno zavarovanje, vključno s pokojninami“) Priloge A k ESR 2010 vsebuje ta odstavek
„[…]
Pokojnine in druge oblike prejemkov
[…]
„Pokojninske sheme socialne varnosti
17.43 Opredelitev: pokojninske sheme socialne varnosti so pogodbene zavarovalne sheme, v katerih država upravičence kot udeležence v shemi socialnega zavarovanja zavezuje, da se zavarujejo pred starostjo in drugimi s starostjo povezanimi tveganji, kot sta invalidnost, zdravje itd. Pokojnine socialne varnosti upravičencem zagotavlja država.
[…]“
11. Poglavje 20 (naslovljeno „Računi države“) Priloge A k ESR 20100 določa:
„[…]
Enote države
[…]
20.10 Poleg te osnovne enote obstajajo subjekti države z ločenimi pravnimi identitetami in precejšnjo avtonomijo, ki vključuje tudi diskrecijsko pravico glede obsega in sestave njihovih izdatkov in neposrednega vira prihodkov, kakor so namenski davki. Taki subjekti so pogosto ustanovljeni za izvajanje posebnih funkcij, kakor je gradnja cest ali netržno opravljanje zdravstvenih, izobraževalnih ali raziskovalnih storitev. Ti subjekti se štejejo kot ločene enote države, kadar vzdržujejo popolno računovodstvo, so lastniki blaga ali sredstev v svojem imenu, se ukvarjajo z netržnimi dejavnostmi, za katere so pravno odgovorni, ter lahko prevzemajo obveznosti in sklepajo pogodbe. Taki subjekti se (skupaj z nepridobitnimi institucijami, ki jih nadzira država) imenujejo „izvenproračunske enote“, ker imajo ločene proračune, prejemajo znatne transferje iz glavnega proračuna, njihove osnovne vire financiranja pa dopolnjujejo lastni viri prihodkov, ki ne izvirajo iz glavnega proračuna. Te izvenproračunske enote so uvrščene v sektor država, razen če so pretežno tržni proizvajalci, ki jih nadzira druga enota države.
[…]
20.12 Skladi socialne varnosti so enote države, ki so namenjene za izvajanje shem socialne varnosti. Sheme socialne varnosti so sheme socialnega zavarovanja, ki vključujejo celotno skupnost ali velik del skupnosti ter jih uvede in nadzira država. Sklad socialne varnosti je institucionalna enota, če je organiziran ločeno od drugih dejavnosti enot države, ločeno vodi sredstva in obveznosti ter izvaja finančne transakcije za svoj račun.
[…]
Pokojninski skladi
20.38 Pokojninske sheme delodajalcev so ureditve, vzpostavljene za zagotavljanje pokojnin udeležencem, ki temeljijo na pogodbenem razmerju med delodajalcem in zaposlenim. Obsegajo financirane, nefinancirane in delno financirane sheme.
20.39 Shema z določenimi prispevki, ki jo vzpostavi enota države, se ne obravnava kot shema socialne varnosti, kadar ni državnega jamstva glede ravni zapadlih pokojnin, pri čemer je raven pokojnin negotova, ker je odvisna od rezultatov sredstev. Zato se enota, določena za upravljanje sheme, pa tudi sklad, če gre za ločeno institucionalno enoto, šteje za finančno družbo, ki je razvrščena v podsektor zavarovalne družbe in pokojninski skladi.
[…]“
B. Nacionalno pravo
12. V zvezni deželi Bavarski se uporablja Gesetz über das öffentliche Versorgungswesen(7). V skladu z njim so poklicne vzajemne družbe socialne varnosti:
– subjekti javnega prava s pravno sposobnostjo;
– izpolnjevati morajo pogoje za izvzetje članov iz obveznosti zavarovanja v okviru sistema obveznega pokojninskega zavarovanja (člen 28, tretji stavek, VersoG);
– delujejo lahko le na nepridobitni osnovi, svoja sredstva in premoženje pa uporabljajo samo za opravljanje svojih nalog pokojninskega zavarovanja (člen 9(1) in (3) VersoG);
– svoje upravne stroške, vključno s plačami zaposlenih in prejemki upravičencev do pokojnine, morajo kriti iz lastnih sredstev (člen 9(2), prvi stavek, VersoG);
– velika večina njihovih članov je zaradi opravljanja svojega poklica v zvezni deželi Bavarski zakonsko zavezana k članstvu.(8) Izvzetje iz obveznega članstva je dovoljeno le v izjemnih primerih;(9)
– obvezni člani, ki so izstopili iz sistema, lahko ostanejo prostovoljni člani(10) v skladu s statutom, da pridobijo pokojninske pravice ob enakih prispevkih kot obvezni člani;
– urejajo pobiranje prispevkov ali dajatev za financiranje svojih nalog ter pogoje, naravo, znesek in prenehanje pokojninskih pravic s statutom ob upoštevanju zakonskih določb;(11)
– članom so lahko s statutom dovoljena prostovoljna dodatna vplačila za povečanje njihovih pokojninskih pravic, če vsota dodatnih vplačil in obveznega prispevka ne presega zakonsko določene najvišje omejitve za prispevke.(12)
13. V zvezni deželi Saški se uporabljata Sächsisches Heilberufekammergesetz(13) in Satzung über die Sächsische Ärzteversorgung(14). Kot je razvidno iz predložitvene odločbe v zadevi C-759/22, se te določbe v delu, v katerem se nanašajo na poklicne vzajemne družbe socialne varnosti, v bistvu vsebinsko ne razlikujejo od tistih iz zadeve C-758/22.
14. Predložitveno sodišče poudarja naslednje značilnosti Sächsische Ärzteversorgung (poklicna vzajemna družba socialne varnosti zdravnikov zvezne dežele Saške):
– je subjekt z omejeno poslovno sposobnostjo, ki je vključen v Sächsische Landesärztekammer (zdravniška zbornica zvezne dežele Saške) ter zagotavlja pokojninsko zavarovanje za člane te zbornice in člane Landestierärztekammer (veterinarska zbornica zvezne dežele Saške, Nemčija);(15)
– na podlagi zakona so njeni člani obvezni člani zdravniške oziroma veterinarske zbornice zvezne dežele;(16)
– obvezni člani so načeloma vsi zdravniki in veterinarji, ki imajo dovoljenje za opravljanje poklica v zvezni deželi Saški in tam opravljajo poklic ali imajo tam glavno prebivališče;
– v glavnem se ukvarja s finančnim posredništvom kot posledico dejavnosti, kot je opredeljeno v členu 1(1), prvi in drugi stavek, Uredbe (EU) 2018/231, pri čemer svojim članom zagotavlja starostne, družinske in invalidske pokojnine, ki se financirajo s prispevki;
– vodi popolno računovodstvo (člen 8 Statuta). Čeprav nima lastne pravne osebnosti, je organizacijsko in ekonomsko neodvisna od zdravniške zbornice in ima široko avtonomijo. Svoje naloge opravlja v skladu z zakonom in statutom na lastno odgovornost s svojimi organi in z lastnimi sredstvi (ki so ločena od premoženja zbornice). V zvezi s tem opravlja gospodarsko dejavnost, je lahko nosilka pravic in obveznosti, sodeluje v pravnem prometu in prevzema obveznosti, za katere odgovarja z lastnim premoženjem.
II. Dejansko stanje, spora in vprašanja za predhodno odločanje
A. Zadeva C-758/22
15. Deutsche Bundesbank (centralna banka) je z dopisoma z dne 7. septembra 2018 in 25. marca 2019 štiri bavarske subjekte uradno obvestila, da so kot PS v skladu s členoma 1 in 2 Uredbe 2018/231 zavezani k statističnemu poročanju in da ji morajo od 30. septembra 2019 četrtletno posredovati podrobnejše podatke o svojem finančnem položaju.
16. Še enemu tožečemu subjektu je bilo s skoraj identičnima dopisoma z dne 12. novembra 2018 in 17. julija 2019 naloženo, naj letno predloži podatke v manjšem obsegu.
17. Subjekti so vložili tožbe v upravnem sporu, s katerimi so zahtevali razveljavitev obvestil, ki se nanašajo nanje, in, podredno, ugotovitev, da zanje ne veljajo zahteve za poročanje.
18. Verwaltungsgericht Frankfurt am Main (upravno sodišče v Frankfurtu na Majni, Nemčija) je s sodbo z dne 4. novembra 2021 tožbe zavrnilo in razsodilo, da so tožeče stranke PS v smislu člena 1, točka 1, Uredbe 2018/231 in da zanje veljajo zahteve za poročanje v skladu s členom 2(1) te uredbe.
19. Tožeče vzajemne družbe so pri Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče, Nemčija) vložile revizijo per saltum zoper prvostopenjsko sodbo.
20. V revizijah so trdile, da niso tržne proizvajalke, da njihova obvezna plačila predstavljajo glavni del njihove proizvodnje in da se ne prodajajo po ekonomsko pomembnih cenah. V zvezi s tem naj se obvezni člani v skladu z odstavkom 3.19, prvi pododstavek, točka (b), Priloge A k Uredbi št. 549/2013 ne bi mogli svobodno odločati o pridobitvi pokojninskih prejemkov na podlagi zaračunanih prispevkov. Pravilo 50 % iz tretjega pododstavka navedenega odstavka naj ne bi bilo upoštevno; namenjeno naj bi bilo le določitvi vrednosti proizvodnje. Vsekakor naj bi bile te vzajemne družbe del sistema socialne varnosti.
B. Zadeva C-759/22
21. Dejansko stanje in potek prvotnega spora sta, razen posebnosti vsakega primera, v bistvu enaka kot v zadevi C-758/22.
C. Vprašanja za predhodno odločanje
22. V teh okoliščinah Bundesverwaltungsgericht (vrhovno upravno sodišče) poziva Sodišče, naj odgovori na ta vprašanja za predhodno odločanje, ki so v obeh postopkih enaka:
„1. (a) Ali odstavek 3.19, prvi pododstavek, točka (b), Priloge A k ESR zahteva, da se lahko vsi potrošniki proizvodov, ki jih ponuja proizvajalec, odločijo za nakup ali proti njemu ter sprejmejo to odločitev na podlagi zaračunanih cen?
Če je odgovor na prejšnje vprašanje nikalen:
(b) Ali v primerih, ko velika večina teh potrošnikov, ne da bi imela tako svobodo izbire, od proizvajalca prejme proizvode v obsegu več kot polovice njegove proizvodnje na podlagi zakonsko določenega obveznega članstva in mora plačevati obvezne prispevke v višini, ki jo določi proizvajalec, za izpolnjevanje zahtev določbe zadošča, da je imela manjšina možnost prostovoljnega pristopa k proizvajalcu in jo je izkoristila, da bi prejela proizvode ob plačilu enakih prispevkov kot obvezni člani?
2. Ali tržna proizvodnja po ekonomsko pomembnih cenah v smislu odstavkov od 3.17 do 3.19 Priloge A k ESR obstaja vedno, ko je izpolnjeno ,merilo 50 %‘, ki zahteva, da je v neprekinjenem večletnem obdobju s prodajo krita vsaj polovica stroškov, opredeljeno v odstavku 3.19, tretji pododstavek, tretji in četrti stavek, Priloge A k ESR, ali pa je treba to merilo razumeti ne kot zadosten (samozadosten), temveč kot nujen pogoj, ki ga je treba dodati obema pogojema iz odstavka 3.19, prvi pododstavek, drugi stavek, točki (a) in (b), Priloge A k ESR?
3. Ali se je treba pri preverjanju, ali so institucionalne enote tržni proizvajalci v smislu odstavka 3.24 Priloge A k ESR, poleg odstavkov 3.17, 3.19 in 3.26 Priloge A sklicevati tudi na dodatne zahteve iz odstavka 1.37, drugi pododstavek, Priloge A k ESR?
4. (a) Ali se za razvrstitev institucionalne enote v podsektor S.129 v odstavku 2.107 Priloge A k ESR nujno zahteva, da se vsi prejemki vsem udeležencem izplačujejo na podlagi zavarovalne pogodbe?
Če to drži:
(b) ali je zahteva po pogodbeni podlagi za prejemke v tem smislu izpolnjena že, če so obvezno članstvo, obvezni prispevki in obvezna plačila institucionalne enote sicer suvereno urejeni s statutom, vendar lahko obvezni člani uveljavljajo zahtevke za dodatne prejemke tudi z dodatnimi prostovoljnimi prispevki?
5. Ali je treba člen 1, točka 1, tretji stavek, podtočka (f), Uredbe (EU) 2018/231 razlagati tako, da iz pojma pokojninski sklad iz prvega stavka te določbe izključuje le tiste institucionalne enote, ki izpolnjujejo obe merili iz odstavka 2.117 Priloge A k ESR, ali ta izjema zajema tudi druge institucionalne enote, ki jih je treba šteti za pokojninske sheme socialne varnosti na podlagi odstavka 17.43 Priloge A k ESR, ne da bi izpolnjevale vse zahteve iz odstavka 2.117 Priloge A k ESR?
6. (a) Ali se pojem države iz odstavka 2.117(b) in odstavka 17.43 Priloge A k ESR nanaša samo na ustrezno osnovno enoto ali vključuje tudi na pravni podlagi ustanovljene, pravno neodvisne pokojninske zavode, ki so organizirani na podlagi obveznega članstva in se financirajo s prispevki ter imajo pravico do samoupravljanja in lastnega računovodstva?
Če zadnje drži:
(b) ali določitev prispevkov in prejemkov v odstavku 2.117(b) Priloge A k ESR pomeni določitev zneska ali zadostuje, da zakon predpiše minimalna tveganja, ki jih je treba kriti, in minimalno raven kritja ter ureja načela in omejitve pobiranja prispevkov, odmero prispevkov in prejemkov v tem okviru pa prepušča pokojninskemu zavodu?
(c) ali pojem enote države v smislu odstavka 20.39 Priloge A k ESR zajema le institucionalne enote, ki izpolnjujejo vse zahteve iz odstavkov 20.10 in 20.12 Priloge A k ESR?“
III. Postopek pred Sodiščem
23. Predloga za sprejetje predhodne odločbe sta na Sodišče prispela 15. decembra 2022. Zaradi podobnosti sta bili zadevi združeni.
24. Stališča so predložile ECB, Deutsche Bundesbank (centralna banka), Bayerische Ärzteversorgung, ki zastopa pet bavarskih pokojninskih skladov, Sächsische Ärzteversorgung in Evropska komisija. Vse so se udeležile obravnave 13. decembra 2023.
IV. Presoja
25. Preden konkretno odgovorim na vprašanja za predhodno odločanje, menim, da je primerno pojasniti, zakaj za PS glede na njihov pomen za ekonomsko in monetarno politiko držav članic veljajo določene obveznosti poročanja. Prav tako bom predhodno obravnaval značilnosti veljavnega pokojninskega sistema v Nemčiji, kar zadeva ti predložitveni odločbi, ter bistvene značilnosti ESR 2010.
A. Gospodarski pomen PS
26. PS imajo pomembno vlogo v gospodarstvu euroobmočja in Evropske unije kot celote, saj gospodinjstvom zagotavljajo možnost varčevanja za pokojnino in hkrati prispevajo k učinkovitemu dolgoročnemu razporejanju kapitala.
27. Od finančne krize leta 2008 so se sredstva PS povečala in po nekaterih ocenah znašajo več kot 3 bilijone EUR. Te ocene kažejo, da se je njihov delež v BDP euroobmočja skoraj podvojil, in sicer s 13 % leta 2008 na več kot 25 % danes.(17)
28. Sredstva, v katera PS največ vlagajo, so enote investicijskih skladov in dolžniški vrednostni papirji. Druge naložbe manjšega obsega vključujejo delnice in deleže, izvedene finančne instrumente, gotovino in posojila.(18)
29. Zaradi vrzeli v razpoložljivih informacijah in pomanjkanja primerljivosti med državami je bilo težko razumeti vpliv PS na transmisijo denarne politike ter tveganja, povezana z naložbenim vedenjem samih PS in njihovo medsebojno povezanostjo s preostalim finančnim sistemom in realnim gospodarstvom.
30. Zato je ECB menila, da so nujni usklajeni in kakovostni statistični podatki o PS euroobmočja, kar pojasnjuje uporabo zakonodajnega postopka v zvezi z zagotavljanjem podrobnih statističnih informacij.
31. Prvotno so bili PS s členom 2(a) Uredbe (ES) št. 2533/98(19) izključeni iz tako imenovane „referenčne poročevalske populacije“(20). Vendar je ECB priporočila(21) njihovo vključitev, kar je bilo uresničeno z Uredbo (ES) št. 951/2009.(22)
32. Trditve, navedene v podporo tej spremembi, so bile, da:
– bi referenčna poročevalska populacija morala vključevati celoten sektor finančnih družb, zlasti zavarovalne družbe in PS, ki po finančnih sredstvih predstavljajo drugi največji podsektor tega sektorja;
– se bo zaradi vse večjega zavedanja o finančnih posledicah dolgoživosti in zaradi težnje k pokojninskim shemam, ki temeljijo na kapitalizaciji, pomen tega podsektorja pri določanju politik ECB verjetno povečal;
– subjekti v tem podsektorju veliko dejavneje upravljajo svoje portfelje kot v preteklosti, zato so pomembnejši za monetarno politiko.
33. Po vključitvi PS v referenčno poročevalsko populacijo so jim bile z Uredbo 2018/231 naložene obveznosti predložitve statističnih poročil centralnim bankam euroobmočja.(23) ECB je tako dobro seznanjena z vlogo PS v mehanizmu transmisije monetarne politike.
34. ECB je na obravnavi potrdila, da ji Uredba 2018/231 zdaj omogoča, da ima pri sprejemanju odločitev na voljo nepogrešljive podrobne četrtletne statistične podatke o finančni dejavnosti PS. Pred tem je lahko pridobila – posredno in na letni ravni – le podatke o njihovih sredstvih, ne pa o njihovih obveznostih.
B. Starostne pokojnine v Nemčiji
35. V Nemčiji se starostno pokojninsko zavarovanje zagotavlja z več shemami (stebri). Splošna shema je pokojninsko zavarovanje, vzpostavljeno kot področje socialne varnosti, vendar obstajajo tudi druge sheme,(24) vključno s shemo vzajemnih družb socialne varnosti za določene poklice(25).
36. Za poklicne vzajemne družbe se uporabljajo predpisi, ki veljajo v posamezni zvezni deželi. Zadnjenavedene jih pogosto odobrijo na zahtevo poklicnih zbornic, pri čemer so ustanovljene kot samostojne osebe javnega prava ali kot skladi, odvisni od poklicnih zbornic, ki jih upravljajo. Zajeti poklici niso enaki v vseh zveznih deželah.
37. Poklicne vzajemne družbe se financirajo s prispevki članov, ki so oproščeni plačevanja prispevkov v splošni sistem socialne varnosti. S sredstvi, zbranimi s temi prispevki, ustvarjajo dodatne dobičke tako, da jih vlagajo na kapitalskih trgih kot kateri koli drug finančni posrednik.
38. Pripadniki poklica se morajo v zvezni deželi, v kateri delajo, včlaniti v vzajemno družbo, takoj ko je ta ustanovljena, in plačevati obvezni prispevek, ki mu lahko dodajo prostovoljni prispevek. Osebe, ki prenehajo z dejavnostjo, so lahko še naprej prostovoljni člani vzajemne družbe. Vzajemne družbe pri določanju prispevkov ne razlikujejo med obveznim in prostovoljnim članstvom.
39. Poklicne vzajemne družbe financirajo pokojnine iz prispevkov članov. Delujejo torej na podlagi načele vzajemne porazdelitve tveganj: o višini prispevkov in parametrih za izračun pokojnin, ki jih je treba izplačati članom, odločajo njihovi upravni organi.
40. Stroške upravljanja financirajo same poklicne vzajemne družbe, ki ne prejemajo javnih sredstev niti podpore. To je eden od vidikov, po katerih se razlikujejo od splošnega pokojninskega sistema, katerega primanjkljaji se nadomestijo iz državnega proračuna.
41. Pomen PS, ki so jih ustanovile nemške poklicne vzajemne družbe, je velik. Natančneje, po nekaterih ocenah so naložbe petih bavarskih vzajemnih družb v zadevi C-758/22 v letu 2022 znašale 106,8 milijarde EUR, naložbe saške vzajemne družbe (zadeva C-759/22) pa 4,7 milijarde EUR.(26)
42. Bundesbank je na obravnavi povedala, da je samo teh šest tožečih vzajemnih družb nasprotovalo predložitvi podrobnih četrtletnih statističnih informacij ECB v skladu z Uredbo 2018/231. Drugi podobni nemški subjekti so se strinjali s svojo uvrstitvijo med PS in predložili te podatke.
C. Razlaga klasifikacije ESR 2010
43. Za določitev, kateri PS morajo ECB predložiti podrobne statistične informacije, se Uredba 2018/231 sklicuje na koncepte, določene v Uredbi št. 549/2013 v ESR 2010.
44. ESR 2010 je statistična klasifikacija iz Priloge A k Uredbi št. 549/2013. Gre za „mednarodno skladen računovodski okvir za sistematično in podrobno opisovanje celotnega gospodarstva (tj. regije, države ali skupine držav), njegovih sestavnih delov in odnosov z drugimi celotnimi gospodarstvi“.(27)
45. Sodišče se je izreklo v zvezi z ESR 2010, pri čemer je navedlo, da:
– „ESR 2010 določa referenčni okvir, ki je za potrebe Unije ter zlasti za opredelitev in spremljanje ekonomskih in socialnih politik Unije namenjen pripravi računov držav članic. V zvezi s tem bi morala v skladu z uvodno izjavo 3 navedene uredbe priprava teh računov temeljiti na enotnih načelih, ki ne dopuščajo različnih razlag, tako da se omogoči pridobitev primerljivih rezultatov“;(28)
– „[k]ot izhaja iz člena 1 [Uredbe št. 549/2013], ESR 2010 določa metodologijo, ki je v Prilogi A in se nanaša zlasti na skupne opredelitve in računovodska pravila ter je namenjena pripravi nacionalnih in regionalnih računov ter tabel na primerljivih osnovah za potrebe Unije. V skladu s členom 3 Uredbe št. 549/2013 morajo države članice te račune poslati Komisiji (Eurostatu).“(29)
46. Ker je ESR statistični instrument, je treba pri njegovi razlagi upoštevati, da koncepti, ki se v njem uporabljajo, ne ustrezajo vedno ustreznim upravnim konceptom. Poleg tega je v Uredbi št. 549/2013 navedeno, da se „[k]oncepti v ESR […] običajno razlikujejo od upravnih protipostavk, ker […] (d) upravni koncepti na splošno niso najbolj uporabni za gospodarsko analizo in vrednotenje ekonomske politike“.(30)
47. Koncepti in izrazi iz ESR 2010 odražajo celosten gospodarski pristop in se ne smejo razlagati izolirano in dobesedno. Le s sistematično in namensko razlago je mogoče razvozlati logiko, na kateri temeljijo.(31) Poleg tega je treba upoštevati, da so opredelitve ESR dopolnjene s kazalniki kot pomoč pri preverjanju, ali so njihovi elementi izpolnjeni, in z diagrami, ki ustvarjajo povezave med fazami pregleda, ki izhajajo iz posameznih opredelitev.
48. Natančneje, kadar se odstavki različnih poglavij nanašajo na isto vprašanje in sledijo istemu cilju, jih je treba kljub redakcijskim razlikam „razlagati skupaj in zanj[e] šteti, da tvori[jo] enotno določbo“.(32)
49. Za namene ESR 2010 mora biti vsaka institucionalna enota(33) povezana z enim od petih domačih sektorjev, ki se medsebojno izključujejo (nefinančne družbe; finančne družbe; država; gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva)(34).
50. Vprašanja za predhodno odločanje se nanašajo na dva od teh petih sektorjev, navedenih v Prilogi A:(35)
– sektor finančnih družb (S.12), katerega podsektor so finančni posredniki, kot so zavarovalne družbe (S.128) in pokojninski skladi (S.129);
– sektor država (S.13), ki med drugim vključuje podsektor skladov socialne varnosti (S.1314).
D. Četrto, peto in šesto vprašanje za predhodno odločanje
51. Menim, da je najprimernejši vrstni red za odgovor na vprašanja predložitvenega sodišča, da se najprej in skupaj obravnavajo četrto, peto in šesto vprašanje, da se ugotovi, ali so tožeče vzajemne družbe PS ali skladi socialne varnosti. Razprava se osredotoča na izbiro le ene od teh dveh možnosti, pri čemer so izključene vse druge.(36)
52. Razvrstitev institucionalnih enot v sistem ESR 2010 je treba opraviti na podlagi celovite presoje njihovih značilnosti glede na gospodarsko dejavnost, ki jo opravljajo.(37) Ozka razlaga opredelitev in meril iz ESR 2010, ki ne bi upoštevala glavne gospodarske dejavnosti zadevne institucionalne enote, ne bi bila primerna. Tako imenovana odločitvena drevesa (kot je diagram 2.1 iz ESR 2010) je treba uporabljati prožno, ne da bi se nujno držali strogega in nespremenljivega vrstnega reda, ki ne upošteva gospodarske dejavnosti institucionalne enote. Prav zadnjenavedena je, ponavljam, ključni dejavnik pri razvrstitvi.
53. Predložitveno sodišče izraža dvome o tem, kako pojem PS iz Uredbe 2018/231 povezati z opredelitvami in merili, ki se v ESR 2010 uporabljajo za opredelitev te vrste institucionalnih enot.
54. V skladu s členom 2(1) Uredbe 2018/231 sestavljajo dejansko poročevalsko populacijo, za katero velja obveznost izčrpnega statističnega poročanja ECB, PS, ki so rezidenti držav članic euroobmočja.
55. Člen 1, točka 1, Uredbe 2018/231 pri določitvi pojma PS napotuje na podsektor S.129 ESR 2010, obenem pa vsebuje lastno opredelitev,(38) ki iz tega pojma izključuje „sklad[e] socialne varnosti, kakor so opredeljeni v odstavku 2.117 v ESR 2010“. Pojem PS iz Uredbe 2018/231 v bistvu ustreza pojmu iz odstavka 2.105 ESR 2010.
56. Tožeče vzajemne družbe načeloma zaradi svojega namena ustrezajo opredelitvama PS iz Uredbe 2018/231 in ESR 2010, saj se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom (v smislu člena 1, točka 1, Uredbe 2018/231) in zagotavljajo dohodek po upokojitvi ter pokojnine za invalidnost in smrt.
57. Analiziral bom: (a) opredelitev tožečih vzajemnih družb kot PS; (b) razloge za njihovo nevključitev v kategorijo skladov socialne varnosti in (c) njihovo razmerje s konceptom „država“.
1. Ali tožeče vzajemne družbe izpolnjujejo merila iz ESR 2010 za PS?
58. Odstavki od 2.107 do 2.110 ESR 2010 vsebujejo merila za opredelitev PS, ki jih bom naštel ob primerjavi s tožečimi vzajemnimi družbami.
59. Na prvem mestu so med udeleženci v PS „zaposleni v enem podjetju ali skupini podjetij, zaposleni v podružnicah ali dejavnosti in osebe z enakim poklicem“.(39) Tožeče vzajemne družbe združujejo prav osebe, ki opravljajo regulirane poklice v dveh nemških zveznih deželah.
60. Na drugem mestu se lahko „[p]rejemki, vključeni v zavarovalno pogodbo [teh PS], […] izplačajo vdovi (vdovcu) in otrokom po smrti zavarovanca; […] izplačajo po upokojitvi ali […] izplačajo po nastopu invalidnosti“.(40) Tožeče vzajemne družbe krijejo tveganja za primer starosti ter po potrebi za primer smrti in invalidnosti.
61. Na tretjem mestu so „[v] nasprotju z družbami za življenjsko zavarovanje […] pokojninski skladi z zakonom omejeni na posebne skupine zaposlenih in samozaposlenih“.(41) Tožeče vzajemne družbe imajo za člane samo eno vrsto samozaposlenih oseb, to je osebe, ki opravljajo določene regulirane poklice.
62. Na četrtem mestu, „[s]heme pokojninskega zavarovanja lahko organizirajo delodajalci ali država. Lahko jih organizirajo tudi zavarovalne družbe v imenu delodajalcev; lahko pa se ustanovijo ločene institucionalne enote za razpolaganje z uporabljenimi sredstvi in njihovo upravljanje, da se izpolnijo pokojninske pravice in razdelijo pokojnine“.(42) V nemškem primeru so poklicne zbornice, ki imajo status javnih subjektov, tiste, ki vzpodbujajo ustanavljanje vzajemnih družb, ki so samoupravne in avtonomne.(43)
2. Razlogi za izključitev tožečih vzajemnih družb iz kategorije skladov socialne varnosti
63. Isti subjekt ne more biti opredeljen kot PS in spadati v podsektor S.1314 (skladi socialne varnosti), ki ustreza sektorju 13 ESR 2010 (država). Gre za medsebojno izključujoči se kategoriji.
64. V skladu z odstavkom 2.117 ESR 2010 podsektor „skladi socialne varnosti“ vključuje enote: (a) katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialnih prejemkov za skupine prebivalstva, ki so na podlagi zakona ali predpisa dolžne sodelovati v sistemu ali plačevati prispevke; in (b) za upravljanje katerih je glede določanja ali odobritve prispevkov in prejemkov pristojna država.(44)
65. Medtem ko tožeče vzajemne družbe večinoma izpolnjujejo prvo merilo (obvezno članstvo)(45) za razvrstitev med sklade socialne varnosti,(46) se zdi, da to ne velja za drugo merilo (odgovornost za upravljanje, dodeljena državi).
66. Tožeče vzajemne družbe morajo namreč izpolnjevati minimalne zahteve, ki jih določa zakon,(47) vendar o določitvi ali odobritvi njihovih prispevkov in prejemkov ne odloča država, za razliko od skladov socialne varnosti.
67. Iz elementov v spisu izhaja, da tožeče vzajemne družbe:
– urejajo pobiranje prispevkov ali dajatev za financiranje izpolnjevanja svojih nalog s statutom, ki ga sprejmejo njihovi predstavniški organi;
– določajo pogoje, naravo, znesek in prenehanje pokojninskih pravic in dajatev za smrt in invalidnost;
– opravljajo finančno posredništvo za svoj račun in na lastno odgovornost, saj sredstva, ki jih prejmejo iz obveznih in prostovoljnih prispevkov svojih članov, vlagajo z namenom ustvarjanja dobička in izplačevanja pravic do starostne pokojnine, pokojnine za smrt in invalidnost svojim članom ter financiranja svojih stroškov poslovanja;
– so samoupravne, imajo lastno računovodstvo in so neodvisne od poklicnih zbornic, ki so jih ustanovile;
– so odgovorne za svoje finančno poslovodenje in v nasprotju s skladi socialne varnosti v primeru primanjkljaja ne prejemajo podpore nemške države: to je predložitveno sodišče izrecno navedlo.(48) Splošni sistem socialne varnosti pa ima, nasprotno, status sklada socialne varnosti v smislu odstavka 2.117 ESR 2010, v katerega država veliko finančno prispeva, da bi pokrila njegove primanjkljaje.
68. Odstavek 20.39 ESR 2010 po mojem mnenju izčrpno potrjuje, da vzajemne družbe, kot so tožeče stranke, niso del sistema socialne varnosti. V skladu s tem odstavkom ni mogoče govoriti o sistemu socialne varnosti, kadar ni državnega jamstva glede ravni zapadlih pokojnin in je ta raven odvisna od rezultatov vzajemnih sredstev.
69. V obravnavani zadevi pa je višina pokojnin, ki jih morajo plačevati tožeče vzajemne družbe, odvisna od rezultatov posredniške dejavnosti, ki jo opravljajo, to je od donosa vzajemnih sredstev. Če njihove naložbe dosegajo dobre rezultate, lahko izplačujejo boljše prejemke, v nasprotnem primeru pa obratno. Država ne jamči za znesek pokojnin, ki jih je treba izplačati.
70. Odstavek 17.43(49) ESR 2010 ne nasprotuje navedenemu, v nasprotju s tem, kar se zdi, da predlaga predložitveno sodišče. To sodišče meni, da bi lahko bila opredelitev pokojninskih shem socialne varnosti iz odstavka 17.43 avtonomna in izčrpna, tako da bi pojem države vključeval pravne osebe javnega prava, ki so samostojne glede na glavno enoto. To bi veljalo za tožeče vzajemne družbe: vključiti bi jih bilo treba v pokojninske sheme socialne varnosti, ker zakon od posameznikov, ki so vanje obvezno včlanjeni, zahteva udeležbo v njihovem pokojninskem skladu in ker izplačujejo prejemke kot institucionalne enote z lastno pravno osebnostjo v zvezni deželi.
71. Po mojem mnenju pa se odstavka 2.117 in 17.43 ESR 2010 dopolnjujeta ter ju je treba uporabljati skupaj, z usklajeno in dosledno razlago.(50)
72. Odstavek 17.43 je del poglavja 17 ESR 2010 in se nanaša na socialna zavarovanja, vključno s pokojninami, vendar ga je treba razlagati, ponavljam, v povezavi (in dosledno) z odstavkom 2.117, ki natančno opredeljuje prav institucionalne enote, ki jih je mogoče razvrstiti med sklade socialne varnosti.(51)
73. Pogoji iz odstavka 2.117 so nepogrešljivi pri uporabi meril iz odstavka 17.43. Razvrstitve institucionalnih enot ni mogoče opraviti brez upoštevanja odstavkov iz poglavja 2 ESR 2010.
74. V odstavku 2.117 ESR 2010 je opredeljen podsektor skladov socialne varnosti, medtem ko je odstavek 17.43 posebna določba, katere namen je vzpostaviti razlikovanje znotraj tega podsektorja. Odstavek 17.43 predpostavlja skladnost z vsemi elementi opredelitve iz odstavka 2.117 in jo dopolnjuje z več značilnostmi za razlikovanje med pokojninskimi shemami socialne varnosti.
75. Iz tega torej sklepam, da vzajemnih družb, kot so tožeče, ni mogoče uvrstiti med sklade socialne varnosti.
3. Država in poklicne vzajemne družbe socialne varnosti
76. Predložitveno sodišče želi s šestim vprašanjem za predhodno odločanje izvedeti, ali se pojem „država“ iz odstavkov 2.117(b) in 17.43 ESR 2010 nanaša samo na „ustrezno osnovno enoto“ ali vključuje tudi „na pravni podlagi ustanovljene, pravno neodvisne pokojninske zavode, ki so organizirani na podlagi obveznega članstva in se financirajo s prispevki ter imajo pravico do samoupravljanja in lastnega računovodstva“.(52)
77. Menim, da odstavki 2.117(b), 17.43 in 20.39 ESR 2010 ne omogočajo, da bi tožeče vzajemne družbe, ki delujejo kot finančne institucije za upravljanje PS, uvrstili v sektor države.
78. Strinjam se z Bundesbank (centralna banka), da se organ, ki ureja pravni okvir poklicnih vzajemnih družb, lahko šteje za enoto države, kar pa ne velja za zadnjenavedene družbe, če so popolnoma samostojne in odgovorne članom ter pri upravljanju svojih PS delujejo kot finančni posredniki.
79. Poleg tega, kot sem že navedel, je v odstavku 20.39 ESR 2010 določeno, da vzajemna družba, tudi če jo je ustanovila država, ni sistem socialne varnosti, če država ne jamči za znesek zapadlih pokojnin.
80. Odstavek 20.10 ESR 2010 tudi ne nasprotuje rešitvi, ki jo predlagam, saj v skladu z informacijami, ki so bile predložene Sodišču, tožeče vzajemne družbe ne prejemajo transferjev iz državnega proračuna. Zato jih ni mogoče opredeliti kot zunajproračunske enote.
81. Enako velja za odstavek 20.12 ESR 2010, v delu, v katerem je navedeno, da „[s]heme socialne varnosti […] vključujejo celotno skupnost ali velik del skupnosti ter jih uvede in nadzira država“.(53) Tožeče vzajemne družbe nasprotno zajemajo omejen del zaposlenih (svobodnih poklicev) in, ponavljam, država nad njimi nima nadzora.
82. Skratka, menim, da je treba te vzajemne družbe razvrstiti med PS, in ne med sklade socialne varnosti, v smislu člena 1, točka 1, Uredbe 2018/231 in odstavkov od 2.105 do 2.110 Priloge A k Uredbi št. 549/2013.
E. Prvo, drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje
83. Prvo, drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje se nanašajo na razvrstitev institucionalnih enot glede na to, ali opravljajo tržno dejavnost ali ne.
84. Priznanje, da tožeče vzajemne družbe niso del podsektorja skladov socialne varnosti (S.1314), ki je vključen v sektor država (S.13), in da opravljajo storitve finančnega posredništva kot PS, implicitno pomeni, da opravljajo tržno dejavnost.
85. Vendar se mi zaradi razjasnitve dvomov, izraženih v prvih treh vprašanjih za predhodno odločanje, zdi koristno potrditi razloge, iz katerih te vzajemne družbe opravljajo tržno dejavnost v skladu s terminologijo iz ESR 2010. Poleg tega to zahteva pristop, ki ga je treba uporabiti pri izvajanju ESR 2010.
86. Binarni test (tržno/netržno), ki je določen v ESR 2010, se brez večjih težav uporablja za tisto, kar bi imenovali „klasična“ proizvodnja blaga in storitev. Nasprotno pa njegova uporaba za subjekte finančnega posredništva zahteva celovito presojo kazalnikov ESR 2010.
87. V skladu z besedilom odstavka 2.55 ESR 2010 sestavljajo „sektor finančne družbe (S.12) […] institucionalne enote, ki so neodvisne pravne osebe in tržni proizvajalci in katerih glavna dejavnost je proizvodnja finančnih storitev“.(54)
88. Po navedbah predložitvenega sodišča ni sporno, da tožeče vzajemne družbe izmed teh treh pogojev izpolnjujejo prvega in tretjega: so institucije javnega prava in opravljajo storitve finančnega posredništva, ki izhajajo iz vzajemnega prevzemanja tveganj in socialnih potreb njihovih zavarovancev.(55)
89. Dvomi predložitvenega sodišča se torej nanašajo na drugi pogoj, in sicer, da so tožeče vzajemne družbe tržni proizvajalci. Da bi pojasnilo te dvome, se sklicuje na obstoj ali neobstoj nekaterih kvantitativnih (prvo in drugo vprašanje) ali kvalitativnih (tretje vprašanje) kazalnikov, ki določajo tržno proizvodnjo v ESR 2010.
90. Vendar, kot poudarja ECB(56), ta pristop ni celovit: zgoraj navedeni kazalniki ne določajo opredelitve institucionalnih enot kot tržnih proizvajalcev, saj ta status izhaja predvsem iz glavne dejavnosti, ki jo te enote opravljajo. Samo s celovito presojo njihove dejavnosti je mogoče doseči sprejemljive rezultate v okviru ESR 2010.
1. Tržna proizvodnja v ESR 2010
91. Splošna merila za razlikovanje med tržnimi in netržnimi proizvajalci ter tržno in netržno proizvodnjo so navedena v odstavkih od 3.16 do 3.26 ESR 2010. Predložitveno sodišče se v svojih vprašanjih osredotoča zlasti na razlago odstavka 3.19.
92. V skladu z odstavkom 1.17 ESR 2010 se dejavnost šteje za tržno dejavnost, če se z zadevnim blagom in storitvami trguje pod pogoji, navedenimi v tem odstavku, ki se nanašajo na prodajalce, kupce in obstoj trgov, na katerih se srečujejo.(57)
93. Tržna proizvodnja vključuje med drugim „proizvode, prodane po ekonomsko pomembnih cenah“ iz odstavka 3.19 ESR 2010.(58) To so cene, „ki znatno vplivajo na količine proizvodov, ki so jih proizvajalci pripravljeni ponuditi, in količine proizvodov, ki jih kupci želijo kupiti“.
94. Ekonomsko pomembne cene pa izhajajo iz izpolnjevanja dveh pogojev: (a) proizvajalec ima spodbudo, da prilagodi ponudbo bodisi z namenom dolgoročnega ustvarjanja dobička bodisi vsaj kritja stroškov kapitala in drugih stroškov, in (b) potrošniki se lahko svobodno odločijo za nakup ali proti njemu ter sprejmejo odločitev na podlagi zaračunanih cen.
95. Ker izpolnjevanja teh dveh pogojev ni vedno mogoče preveriti, je v odstavku 3.19 in fine ESR 2010 določeno kvantitativno merilo, ki temelji na kritju vsaj 50 % stroškov s prodajo zadevne institucionalne enote.(59)
96. V skladu z odstavkom 2.40 ESR 2010 sta „[r]azlikovanje med tržnim in netržnim ter s tem povezana razvrstitev subjektov javnega sektorja v sektor država in sektor družbe […] odvisna od meril iz odstavka 1.37“.
97. Ta zadnji odstavek (1.37) pa sodi v poglavje 1 Priloge A, ki vsebuje splošen pregled konceptov in načel ESR 2010. Zato je treba pogoje iz odstavka 1.37 dopolniti s kazalniki iz posebnih poglavij ESR 2010.
2. Uporaba teh meril za tožeče vzajemne družbe
98. Zavedam se, da meril za razlikovanje med tržno in netržno proizvodnjo iz odstavkov od 3.16 do 3.26 in 1.37 ESR 2010 ni enostavno uporabiti za finančne institucije, kot so tožeče vzajemne družbe.
99. Predložitveno sodišče se te težave zaveda,(60) saj poudarja odstavek 3.19 ESR 2010. Čeprav se strinja, da je prvi od njegovih pogojev v tem primeru izpolnjen (proizvajalec ima spodbudo, da prilagodi ponudbo vsaj z namenom kritja stroškov), drugi pogoj ni izpolnjen (potrošniki se lahko svobodno odločijo za nakup ali proti njemu ter sprejmejo odločitev na podlagi zaračunanih cen).
100. V skladu z njegovim razumevanjem odstavka 3.19 ESR 2010 naj bi ta določba načeloma zahtevala, da se lahko vsi potrošniki svobodno odločijo za nakup vseh proizvodov, ki so jim ponujeni, ali proti njemu in jih izberejo na podlagi zaračunanih cen. To naj ne bi veljalo za tožeče vzajemne družbe, katerih prejemki so na voljo le pripadnikom poklica, ki se morajo vanje obvezno včlaniti, in tistim, ki se lahko pod strogimi pogoji včlanijo prostovoljno. Tudi prispevki, ki jih plačujejo zadnjenavedeni, naj ne bi bili posledica medsebojnega delovanja ponudbe in povpraševanja v tržnih razmerah.(61)
101. Zdi se torej, da se predložitveno sodišče nagiba k temu, da (v nasprotju s sodiščem prve stopnje(62)) zavrne, da kvantitativno merilo 50 % (odstavek 3.19 in fine ESR 2010) zadostuje za opredelitev tržnega proizvajalca. Za tako opredelitev naj bi bil v vsakem primeru potreben obstoj obeh elementov iz opredelitve ekonomsko pomembnih cen (odstavek 3.19(a) in (b) ESR 2010).(63)
102. Skratka, predložitveno sodišče meni, da odstavek 1.37 sledi logiki odstavka 3.19(b) ESR 2010, saj določa pogoje za pogajanja med prodajalci in kupci ter nujen obstoj učinkovitih trgov, do katerih imajo dostop in o katerih imajo informacije. Vendar je v odstavku 1.37 priznano, da lahko učinkovit trg deluje tudi, če ti pogoji niso v celoti izpolnjeni, zaradi česar predložitvenemu sodišču ni jasno, „kakšne vrste in intenzivnosti morajo biti omejitve dostopa ali obveznosti nakupa, da se izključijo tržno določeni ukrepi in ekonomsko pomembne cene“.(64)
103. Sam menim, da bi bila ločena razlaga obeh zadevnih odstavkov (3.19 in 1.37 ESR 2010), kot jo je podalo predložitveno sodišče, verjetno pravilna, če se ne bi upoštevala druga pravila iz samega ESR 2010. Ta pravila omogočajo preseganje navideznega protislovja med tema dvema odstavkoma in drugimi, nič manj pomembnimi odstavki normativnega dela.
104. Ločena in ozka uporaba dejavnika „ekonomsko pomembne cene“ ali pogojev iz odstavka 1.37 ESR 2010 za subjekte, ki izvajajo finančno posredovanje, se mi namreč ne zdi primerna. Za uvrstitev teh subjektov med tržne proizvajalce je, ponavljam, odločilna celovita presoja(65) njihove glavne dejavnosti, ki odraža njihovo gospodarsko vedenje.
105. Navedel sem že, da so tožeče vzajemne družbe institucionalne enote, ki v skladu z odstavkom 2.55 ESR 2010 spadajo v sektor „finančne družbe“ in katerih glavna dejavnost je opravljanje finančnih storitev. V odstavku 2.69 ESR 2010 so kot finančni posredniki opredeljene zlasti zavarovalnice in PS.
106. Tako je treba končno presojo, ali so tožeče vzajemne družbe tržni proizvajalci, opraviti tako, da se splošna merila iz odstavkov od 3.16 do 3.26 in 1.37 ESR 2010, kolikor je mogoče, uskladijo z odstavki od 2.55 do 2.62, od 20.32 do 20.34 in 20.38 ESR 2010, ki se nanašajo zlasti na dejavnost finančnega posredništva in PS kot finančne posrednike.
107. Da bi Sodišče olajšalo to presojo, bi lahko predložitvenemu sodišču navedlo več smernic za razlago, ki jih bom naštel.
108. Prvič, pravno razmerje (prostovoljno ali obvezno) med institucionalno enoto in zavarovanci ni odločilno za presojo, ali je finančno posredovanje tožečih vzajemnih družb tržna dejavnost. Pomembna ni obveznost nabave storitev teh vzajemnih družb za večino njihovih vplačnikov, temveč glavna dejavnost, ki jo opravljajo, to je finančno posredništvo.(66)
109. Drugič, za opredelitev njihove dejavnosti finančnega posredništva kot tržne ni pomembno, da tožeče vzajemne družbe ne smejo deliti dobička, temveč ga morajo nameniti za izplačilo prejemkov svojim članom. V odstavku 2.107 so PS opredeljeni prav kot finančne družbe, ki so usmerjene v izplačevanje prejemkov zavarovancem po upokojitvi, smrti ali invalidnosti.
110. Tretjič, finančno posredništvo je tržna dejavnost, če PS delujejo z namenom, da bi dosegli čim večjo korist glede na svoje omejene vire, in sicer tako, da kupujejo samo proizvode, ki najbolj ustrezajo njihovim potrebam po ponujeni ceni (ESR 2010, odstavek 1.37, točka 2). Ta kazalnik je izpolnjen, kadar finančni posrednik, kot so tožeče vzajemne družbe, prevzame tveganje, tako da prevzame obveznosti za svoj račun (odstavek 20.33 ESR 2010), ne da bi država jamčila za raven zapadlih pokojnin, ki je odvisna od donosnosti sredstev (odstavek 20.39).(67)
111. Četrtič, v skladu z odstavkom 1.37, točka 3, ESR 2010 bi bilo finančno posredništvo tržna dejavnost, če bi obstajali učinkoviti trgi, do katerih bi imeli kupci in prodajalci dostop in o katerih bi imeli informacije; pri tem lahko učinkovit trg deluje tudi, če ti pogoji niso v celoti izpolnjeni.
112. Za namene te presoje znova ni pomembno, da lahko finančni posrednik kot potrošnike svojih storitev pritegne le omejeno skupino strank (v primeru vzajemnih družb tiste, ki opravljajo zajeti poklic) in da svojih storitev ne more zagotavljati vsakemu potrošniku, ki je pripravljen plačevati prispevke. Poleg tega odstavek 2.107 ESR 2010 določa, da so udeleženci v shemah PS zaposleni v enem podjetju ali skupini podjetij, zaposleni v podružnicah ali dejavnosti in osebe z enakim poklicem.
113. Kvantitativno merilo 50 % (odstavek 3.19 in fine ESR 2010) ne določa, ali PS opravljajo tržno dejavnost ali ne. To izhaja iz odstavka 20.34 ESR 2010: „Uporaba kvantitativnega merila za preskus tržno/netržno pri javnih družbah, vključenih v finančno posredništvo ali upravljanje sredstev, običajno ni ustrezna, ker njihovi dohodki izvirajo iz dohodkov od lastnine in dobičkov iz lastnine.“ Merilo 50 % iz odstavka 3.19 in fine ESR 2010 se v tem primeru ne zdi prepričljivo.(68)
114. Odstavek 2.55 in fine ESR 2010 določa, da sektor finančne družbe (S.12) „[v]ključ[uje] tudi institucionalne enote, ki zagotavljajo finančne storitve, kadar se večina transakcij z njihovimi sredstvi ali obveznostmi ne izvaja na odprtih trgih“. To velja za PS tožečih vzajemnih družb, ki običajno delujejo na pravno omejenih trgih.
115. Nazadnje, finančnega posredovanja, ki ga izvajajo tožeče vzajemne družbe, ni mogoče uvrstiti med netržno proizvodnjo, ki se zagotavlja brezplačno ali po ekonomsko nepomembnih cenah.
116. Kot je navedeno v odstavku 3.23 ESR 2010, se netržna proizvodnja izvaja, ker je tehnično neizvedljivo, da posamezniki plačajo za kolektivne storitve, ker se njihova potrošnja takih storitev ne more spremljati in nadzorovati. Proizvodnjo kolektivnih storitev organizirajo enote države, financira pa se iz sredstev, ki niso prejemki od prodaje, in sicer z davki ali drugimi državnimi prihodki. Namen finančnega posredništva tožečih vzajemnih družb je, nasprotno, zagotoviti, da zavarovanci prejmejo svoje prejemke (starostna pokojnina, pokojnina za smrt ali invalidnost) s tem, da njihove prispevke vlagajo v finančna sredstva, da bi ustvarili dobiček, s katerim se plačajo ti prejemki in krijejo stroški poslovanja. Ti prejemki se ne plačujejo iz davkov in drugih prihodkov države.
117. Skratka, za ugotovitev, ali so vzajemne družbe, kot so tožeče stranke, tržne ali netržne proizvajalke, je treba opraviti celovito presojo ob upoštevanju splošnih meril iz odstavkov od 3.16 do 3.26 in 1.37 ESR 2010 ter odstavkov od 2.55 do 2.62, od 20.32 do 20.34 in 20.38 ESR 2010 v zvezi z dejavnostjo finančnega posredništva.
V. Predlog
118. Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče, Nemčija) odgovori:
Člen 1(1) Uredbe (EU) 2018/231 Evropske centralne banke z dne 26. januarja 2018 o zahtevah za statistično poročanje za pokojninske sklade in sklop odstavkov iz Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji
je treba razlagati tako, da
so poklicne vzajemne družbe socialne varnosti, ki so jih ustanovile osebe javnega prava in ki imajo sistem obveznega članstva za pripadnike določenih svobodnih poklicev, če opravljajo finančno posredništvo za izplačevanje pravic do starostne pokojnine, pokojnine v primeru smrti ali invalidnosti svojim članom, z njihovimi prispevki, ki jih določijo same, krijejo svoje stroške delovanja, so samoupravne ter so odgovorne za svoje finančno upravljanje in niso upravičene do državne podpore za izplačevanje prejemkov članom, pokojninski skladi, za katere veljajo zahteve za statistično poročanje, in ne skladi socialne varnosti.
1 Jezik izvirnika: španščina.
2 Uredba Evropske centralne banke z dne 26. januarja 2018 o zahtevah za statistično poročanje za pokojninske sklade (ECB/2018/2) (UL 2018, L 45, str. 3).
3 Gre za subjekte, ki svojim članom (ki opravljajo določen poklic) zagotavljajo prejemke v primeru nezmožnosti za delo, upokojitve in smrti.
4 V nadaljevanju jih bom imenoval „tožeče vzajemne družbe“.
5 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL 2013, L 174, str. 1).
6 Glej zlasti sodbi z dne 11. septembra 2019, FIG in FISE (C-612/17 in C-613/17, EU:C:2019:705, v nadaljevanju: sodba FIG in FISE), in z dne 13. julija 2023, Ferrovienord (C-363/21 in C-364/21, EU:C:2013:563, v nadaljevanju: sodba Ferrovienord).
7 Bavarski zakon o javnih pokojninah (v nadaljevanju: VersoG) v različici, objavljeni 16. junija 2008 (BayGVBl., str. 371), kakor je bil nazadnje spremenjen s členom 32a(18) zakona z dne 10. maja 2022 (BayGVBl., str. 182).
8 Člen 30(1) v povezavi s členom 33 in naslednjimi VersoG.
9 Kot so določeni v členu 30(2) VersoG. Mednje sodita postransko opravljanje poklica ali članstvo v drugi instituciji za pokojninsko zavarovanje.
10 Člen 30(3) VersoG.
11 Člen 10(2) in (3) VersoG.
12 Člen 31(4) VersoG. Ni sporno, da vsak od teh subjektov več kot 50 % prejemkov izplača kot obvezne prejemke obveznim članom.
13 Zakon o zbornici zdravstvenih poklicev zvezne dežele Saške z dne 24. maja 1994 (SächsGVBl., str. 935), kakor je bil nazadnje spremenjen s členom 18 zakona z dne 21. maja 2021 (SächsGVBl., str. 578). V nadaljevanju: SächsHKaG.
14 Statut o panožnem pokojninskem skladu zdravstvenih delavcev zvezne dežele Saške v različici z dne 28. junija 2008 (ÄBS 10/2008, str. 515), kakor je bil nazadnje spremenjen s šesto spremembo statuta z dne 19. junija 2021 (ÄBS 09/2021, str. 18). V nadaljevanju: Statut.
15 Glej člen 6(1) v povezavi s členom 1 SächsHKaG in členom 1 Statuta.
16 Glej člen 6(1) v povezavi s členoma 1 in 2 SächsHKaG ter v povezavi s členoma 1 in 9 ter naslednjimi Statuta.
17 ECB, Assets and liabilities of pension funds, disponible sur https://data.ecb.europa.eu/publications/financial-corporations/3030657.
18 PS so eni največjih vlagateljev na mednarodnih kapitalskih trgih. Njihove naložbe so razpršene med različne finančne instrumente, sektorje in geografske lokacije. Njihova vloga pri financiranju države in nefinančnih družb v euroobmočju prek naložb v dolžniške vrednostne papirje ter delnice in deleže je prav tako pomembna.
19 Uredba Sveta z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 23).
20 V statističnem žargonu so to osebe ali subjekti, ki so dolžni zagotoviti določene informacije.
21 Priporočilo za uredbo Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2533/98 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (ECB/2008/9) (UL 2008, C 251, str. 1).
22 Uredba Sveta z dne 9. oktobra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 2533/98 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL 2009, L 269, str. 1).
23 Enake obveznosti so bile predhodno naložene zavarovalnicam z Uredbo Evropske centralne banke (EU) št. 1374/2014 z dne 28. novembra 2014 o zahtevah za statistično poročanje za zavarovalne družbe (ECB/2014/50) (UL 2015, L 366, str. 36).
24 Na primer zasebna življenjska in pokojninska zavarovanja; pokojninska shema za javne uslužbence, ki ga določi država, ter pokojninske sheme, ki jih upravljajo delodajalci.
25 Med drugim zdravnike, farmacevte, arhitekte, notarje, odvetnike, davčne svetovalce, veterinarje, računovodje, zobozdravnike in inženirje.
26 Letno poročilo Bayerische Versorgungskammer 2022, str. 12, na voljo na BVK_2022_JB_EN_www_240523.pdf, in spletišče Sächsische Ärzteversorgung https://www.saev.de/en/index.html. ECB v svojem stališču navaja, da proračun vseh PS euroobmočja znaša 3123 milijard EUR.
27 Odstavek 1.01 Priloge A k Uredbi št. 549/2013.
28 Sodba Ferrovienord (točka 64).
29 Sodba Ferrovienord (točka 65).
30 Odstavek 1.25 Priloge A k Uredbi 549/2013.
31 Sodba FIG in FISE (točki 58 in 97).
32 Sodbi FIG in FISE (točka 37) in z dne 28. aprila 2022, SeGec in drugi (C-277/21, EU:C:2022:318, točka 28).
33 V bistvu opredeljena v odstavkih 1.57 in 2.12 Priloge A k Uredbi št. 549/2013. Institucionalne enote v smislu odstavka 2.01, drugi stavek, Priloge A so gospodarski subjekti, ki lahko imajo v lasti sredstva, prevzemajo obveznosti ter sodelujejo v ekonomskih dejavnostih in transakcijah z drugimi subjekti. Za institucionalno enoto je značilna neodvisnost pri sprejemanju odločitev pri izvajanju glavne funkcije ter vodenje popolnega računovodstva ali sposobnost sestaviti popolno računovodstvo (odstavek 2.12 Priloge A).
34 Tem sektorjem, ki sestavljajo celotno nacionalno gospodarstvo, je dodan še šesti institucionalni sektor, sektor tujine, ki odraža odnos nerezidenčnih enot do petih domačih sektorjev.
35 V nadaljevanju je treba posamezna sklicevanja na rubrike ESR 2010 razumeti kot sklicevanja na Prilogo A k tej uredbi (ki je ne bom dodajal, da bi se izognil podvajanju).
36 Na obravnavi se je razpravljalo o tem, ali bi lahko tožeče vzajemne družbe uvrstili med nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG) (S.15), kar so same (in ECB) zavrnile. Ker se ukvarjajo s finančnim posredništvom na kapitalskih trgih, da bi ustvarile dobiček, ki ga nato uporabijo za izplačilo prejemkov zavarovancem in kritje stroškov upravljanja, ne spadajo v sektor NPISG. Ta sektor vključuje sindikate, poklicna ali znanstvena združenja, združenja potrošnikov, politične stranke, cerkve ali verska združenja ter družabna, kulturna, rekreativna in športna društva, pa tudi dobrodelna združenja, združenja za pomoč in podporo, ki se financirajo s prostovoljnimi transferji v denarju ali naravi drugih institucionalnih enot.
37 Sodba FIG in FISE (točka 34).
38 V skladu s katero pomeni „finančno družbo ali nepravo družbo, ki se v glavnem ukvarja s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski sklad kot sistem socialnega zavarovanja zagotavlja dohodek po upokojitvi in lahko zagotavlja pokojnine za smrt in invalidnost.“
39 Odstavek 2.107, prvi stavek, ESR 2010.
40 Odstavek 2.107, drugi stavek, ESR 2010.
41 Odstavek 2.108 ESR 2010.
42 Odstavek 2.109 ESR 2010.
43 Dejstvo, da so poklicne vzajemne družbe pravne osebe javnega prava, ne preprečuje, da bi se štele za PS: tako je določeno v odstavku 2.109 ESR 2010. Ni nujno, da je PS zasebni subjekt. Lahko je javne narave, vendar je za opravljanje finančnega posredništva nujno, da ima organizacijsko in upravljavsko avtonomijo.
44 V odstavku 2.117, zadnji stavek, ESR 2010 je dodano, da med vrednostjo prispevka, ki ga plača posameznik, in tveganjem, ki mu je izpostavljen, običajno ni neposredne povezave.
45 Za večino pripadnikov poklica, ki so člani posameznih tožečih vzajemnih družb, velja zakonska obveznost članstva, ker opravljajo svoj poklic v zveznih deželah Bavarska ali Saška.
46 Za vključitev institucionalne enote v podsektor S.129 kot PS ni nujno, da vsi prejemki, ki jih zagotavlja svojim udeležencem, temeljijo na pogodbeni zavarovalni obveznosti. V skladu z odstavkom 2.117 ESR 2010 je institucionalna enota lahko PS, tudi če so njeni člani včlanjeni ex lege in ne na podlagi pogodbene zavarovalne obveznosti. Obstajata lahko tudi obvezni in prostovoljni del članstva. Nekdanji obvezni člani, ki so izstopili iz sistema poklicnega vzajemnega zavarovanja, lahko ostanejo prostovoljni člani v skladu s statutom sistema, da pridobijo pokojninske pravice ob enakih prispevkih kot obvezni člani.
47 Zlasti morajo delovati nepridobitno ter svoja sredstva in premoženje uporabljati izključno za opravljanje nalog socialne varnosti, stroške upravljanja, vključno s plačami zaposlenih in izplačili upravičencem, pa morajo kriti iz lastnih sredstev.
48 Predložitvena odločba (točka 30).
49 Naveden v točki 10 teh sklepnih predlogov.
50 Glej po analogiji sodbo FIG in FISE (točki 37 in 38).
51 Odstavek 2.117 je del poglavja 2 ESR 2010, v katerem so opisane institucionalne enote, uporabljene pri merjenju gospodarstva, ter kako so te enote razvrščene v sektorje in druge skupine, da se omogoči analiza (odstavek 1.03 ESR 2010).
52 Po mnenju predložitvenega sodišča bi pojem lahko vključeval tudi druge enote države ali celo upravne organe, neodvisne od osnovne enote kot nosilke obveznega pokojninskega zavarovanja, ki naj bi svojim članom omogočili izvzetje iz obveznega pokojninskega zavarovanja in zagotovili samoupravno pokojninsko shemo za določene poklicne skupine glede na njihovo raven prispevkov in prejemkov, ne da bi jih nadzorovala država. V prid temu bi lahko govoril odstavek 20.39 ESR 2010, ker se v njem predpostavlja, da lahko prejemke upravlja tudi „ločen[a] institucionaln[a] enot[a]“.
53 Dodano je, da je „[s]klad socialne varnosti […] institucionalna enota, če je organiziran ločeno od drugih dejavnosti enot države, ločeno vodi sredstva in obveznosti ter izvaja finančne transakcije za svoj račun“.
54 V odstavku 2.55 ESR 2010 je dodano, da so „[t]ovrstne institucionalne enote […] vse družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s: (a) |finančnim posredovanjem (finančni posredniki) in/ali (b) pomožnimi finančnimi dejavnostmi (izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti). Vključene so tudi institucionalne enote, ki zagotavljajo finančne storitve, kadar se večina transakcij z njihovimi sredstvi ali obveznostmi ne izvaja na odprtih trgih.“ V skladu z odstavkom 2.56 ESR 2010 je „[f]inančno posredništvo […] dejavnost, v kateri institucionalna enota pridobiva finančna sredstva in hkrati prevzema obveznosti za svoj račun z izvajanjem finančnih transakcij na trgu“.
55 Predložitvena odločba (točki 11 in 12).
56 Točka 33 njenega pisnega stališča.
57 „[P]rodajalci delujejo z namenom dolgoročno čim bolj povečati svoj dobiček, in sicer s svobodno prodajo blaga in storitev na trgu vsem, ki so pripravljeni plačati zahtevano ceno; […] kupci delujejo z namenom, da bi dosegli čim večjo korist glede na svoje omejene vire, in sicer tako, da kupujejo samo proizvode, ki najbolj ustrezajo njihovim potrebam po ponujeni ceni; […] učinkoviti trgi obstajajo, kjer imajo prodajalci in kupci dostop do trga in informacije o njem. Učinkovit trg lahko deluje, četudi ti pogoji niso v celoti izpolnjeni.“
58 Odstavek 3.18(a) ESR 2010.
59 „[…] Da bi se enota štela za tržnega proizvajalca, mora s prodajo kriti vsaj 50 % stroškov v neprekinjenem večletnem obdobju.“
60 Predložitvena odločba v zadevi C-758/22 (točka 14).
61 Predložitvena odločba v zadevi C-758/22 (točka 16).
62 Prvostopenjsko sodišče je menilo, da za dokazovanje obstoja ekonomsko pomembnih cen (in s tem statusa tožečih vzajemnih družb kot tržnih proizvajalcev) zadostuje, da so slednje z zbiranjem prispevkov pokrile vsaj polovico svojih stroškov, čeprav pogoja iz poglavja 3.19(a) in (b) ESR 2010 nista bila izpolnjena.
63 Predložitvena odločba v zadevi C-758/22 (točke 17, 18 in 19).
64 Predložitvena odločba v zadevi C-758/22 (točka 15).
65 Sodbi FIG in FISE (točke 34, 65 in 70) in z dne 28. aprila 2022, SeGec in drugi (C-277/21, EU:C:2022:318, točka 26).
66 V skladu z odstavkom 2.33 ESR 2010 se „[i]nstitucionalne enote […] združujejo v sektorje glede na to, kakšna vrsta proizvajalcev so, ter na osnovi njihove glavne dejavnosti in funkcije, ki sta pokazatelja njihovega gospodarskega vedenja“.
67 Če javna finančna enota upravlja sredstva, vendar se ne izpostavlja tveganju s prevzemanjem obveznosti za svoj račun, bi bila razvrščena v sektor država, in ne v sektor finančne družbe (ESR 2010, odstavek 20.33).
68 Predložitvena odločba (točka 19).