1.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe je vložilo Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče, Avstrija) v okviru tožbe družbe T GmbH (v nadaljevanju: tožeča stranka) zaradi zavrnitve njene prošnje za izdajo dovoljenja za gradnjo čolnarne na jezeru v deželi Koroški (Avstrija), ker naj stanje voda tega jezera zaradi slabega upravljanja ribolovnih virov ne bi izpolnjevalo pogojev, določenih v pravu Unije.

2.

V tej zadevi je treba ugotoviti, ali je treba za opredelitev ekološkega stanja jezera v skladu z merili iz preglednice 1.2.2 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES ( 2 ) upoštevati izključno „človekove vplive na fizikalno-kemijske ali hidromorfološke elemente kakovosti“, drugih človekovih vplivov pa ne.

3.

Člen 1 Direktive 2000/60, naslovljen „Namen“, določa:

„Namen te direktive je določiti okvir za varstvo celinskih površinskih voda, somornic, obalnega morja in podzemne vode:

[…]“

4.

Člen 2 te direktive, naslovljen „Opredelitve pojmov“, določa:

„V tej direktivi pomeni izraz:

[…]

[…]

[…]

[…]“

5.

Člen 4 navedene direktive, naslovljen „Okoljski cilji“, določa:

„1.   Pri zagotavljanju izvedljivosti programov ukrepov, določenih v načrtih upravljanja povodij:

[…]“

6.

Točka 1.2 Priloge V k tej direktivi, naslovljena „Normativne opredelitve razredov ekološkega stanja“, določa:

„Preglednica 1.2 Splošna opredelitev za reke, jezera, somornice in obalno morje

V naslednjem besedilu je podana splošna opredelitev ekološke kakovosti. Za razvrščanje so vrednosti elementov kakovosti ekološkega stanja za vsako vrsto površinske vode tiste, ki so navedene v preglednicah 1.2.1 do 1.2.4.

Vode, katerih stanje je pod zmernim, se opredelijo kot slabše ali slabe.

Vode, v katerih so vrednosti bioloških elementov kakovosti za ta tip vodnega telesa površinske vode precej spremenjene in v katerih se ustrezne življenjske združbe znatno razlikujejo od tistih, ki jih običajno povezujemo s tem tipom vodnega telesa površinske vode v razmerah brez motenj, se razvrstijo kot slabše.

Vode, v katerih so vrednosti bioloških elementov kakovosti za ta tip vodnega telesa površinske vode zelo spremenjene in v katerih manjka velik del ustreznih življenjskih združb, ki jih običajno povezujemo s tem tipom vodnega telesa površinske vode v razmerah brez motenj, se razvrstijo kot slabe.“

7.

Tej splošni opredelitvi iz točke 1.2 Direktive 2000/60 sledijo posebne opredelitve za „ekološko stanje v rekah“ (točka 1.2.1), „jezerih“ (točka 1.2.2), „somornicah“ (točka 1.2.3) in „obalnem morju“ (točka 1.2.4). ( 3 ) V vsaki od teh štirih kategorij ocena ekološkega stanja temelji na treh elementih, in sicer bioloških elementih kakovosti, hidromorfoloških elementih kakovosti in fizikalno‑kemijskih elementih kakovosti, pri čemer vsak od teh elementov kakovosti vsebuje dolg seznam parametrov.

8.

Zlasti v zvezi z jezeri je v preglednici 1.2.2 Priloge V k tej direktivi, naslovljeni „Opredelitve za zelo dobro, dobro in zmerno ekološko stanje v jezerih“, določeno:

„Biološki elementi kakovosti

Hidromorfološki elementi kakovosti

Fizikalno-kemijski elementi kakovosti

[…]“

9.

Člen 30a(1) Wasserrechtsgesetz 1959 (zakon o vodah iz leta 1959) z dne 16. oktobra 1959, ( 4 ) kakor je bil spremenjen 22. novembra 2018, ( 5 ) v bistvu določa, da je treba površinske vode zaščititi, izboljšati in obnoviti, da se prepreči poslabšanje njihovega stanja. Ciljno stanje površinske vode je doseženo, če sta ekološko stanje in kemijsko stanje telesa površinske vode najmanj dobra.

10.

Člen 104a(1), točka 1(b), WRG v bistvu določa, da so projekti, pri katerih je zaradi sprememb hidromorfoloških značilnosti telesa površinske vode ali sprememb vodne gladine telesa podzemne vode verjetno, da se bo stanje telesa površinske vode ali telesa podzemne vode poslabšalo, v vsakem primeru projekti, ki lahko vplivajo na javni interes.

11.

Člen 105(1) WRG v bistvu določa, da se lahko vloga za odobritev projekta zavrne v javnem interesu, zlasti če bi lahko prišlo do znatnega poslabšanja ekološkega stanja voda ali če so cilji, ki izhajajo iz drugih določb zakonodaje Unije, bistveno ogroženi.

12.

Tožeča stranka je 7. novembra 2013 pri Bezirkshauptmannshaft Spittal an der Drau (upravni organ okrožja Špital ob Dravi, Avstrija) vložila vlogo za dovoljenje za gradnjo čolnarne (v nadaljevanju: projekt) na Belem jezeru, ki je naravno stoječe vodno telo s površino 6,53 km2 v deželi Koroški (Avstrija) (v nadaljevanju: jezero).

13.

Ker je bila ta vloga z odločbo z dne 25. maja 2016 zavrnjena, je tožeča stranka vložila tožbo pri Landesverwaltungsgericht Kärnten (deželno upravno sodišče Koroške, Avstrija), ki je s sodbo z dne 21. februarja 2020 potrdilo odločbo o zavrnitvi. Po mnenju tega sodišča sta bila kakovost rib in posledično splošno stanje površinskih voda jezera „slabša“ zaradi slabega upravljanja ribolovnih virov. ( 6 ) Projekt je bilo zato treba prepovedati, saj je bila zadevna država članica v skladu z Direktivo 2000/60 dolžna sprejeti ukrepe za doseganje „dobrega stanja“ površinskih voda in prepovedati vsak ukrep, ki bi lahko oviral izboljšanje kakovosti teh voda oziroma katerega cilj ni prispevati k takemu izboljšanju. ( 7 )

14.

Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče), pri katerem je tožeča stranka vložila pritožbo in ki je predložitveno sodišče, meni, da Direktiva 2000/60 ne zahteva zavrnitve dovoljenja za „nevtralne“ projekte – to je projekte, ki ne prispevajo k doseganju dobrega stanja površinskih voda, vendar ne povzročijo poslabšanja stanja vodnih teles – temveč le zavrnitev dovoljenja za projekt, ki ima nezanemarljive učinke na stanje zadevnih vodnih teles.

15.

Po mnenju predložitvenega sodišča je zato treba presoditi, ali projekt znatno poslabšuje ukrepe, načrtovane ali potrebne za doseganje dobrega stanja površinskih voda, ( 8 ) zaradi česar se postavlja vprašanje, ali je treba ekološko stanje jezera opredeliti slabše od „dobrega“, kar bi sprožilo obveznost izboljšanja v smislu Direktive 2000/60. V zvezi s tem to sodišče dvomi, ali vpliv na ribe, ki je izključno posledica ukrepov upravljanja ribolova, in ne človekovih vplivov na fizikalno-kemijske in hidromorfološke elemente kakovosti, učinkuje na opredelitev stanja biološkega elementa kakovosti „ribe“ v točki 1.2.2 Priloge V k Direktivi 2000/60 kot „zelo dobrega“ na eni strani in kot „dobrega“ ali „zmernega“ na drugi strani.

16.

Glede na to je Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče) prekinilo postopek in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen:

17.

Tožeča stranka, avstrijska in irska vlada ter Evropska komisija so Sodišču predložile pisna stališča.

18.

Predložitveno sodišče s svojima vprašanjema za predhodno odločanje, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba za opredelitev ekološkega stanja jezera (kot „zelo dobrega“, „dobrega“ in „zmernega“) glede biološkega elementa kakovosti „ribe“, navedenega v tabeli 1.2.2 Priloge V k Direktivi 2000/60 (v nadaljevanju: opredelitev ekološkega stanja rib), upoštevati izključno „človekove vplive na fizikalno-kemijske ali hidromorfološke elemente kakovosti“ in izključiti druge človekove vplive, kot so tisti, ki jih povzročajo ukrepi upravljanja ribolovnih virov. ( 9 )

19.

Dvomi tega sodišča se nanašajo na dejstvo, da se ta tabela pri opredelitvi ekološkega stanja rib kot „zelo dobrega“ sklicuje zlasti na odsotnost kakršnih koli človekovih vplivov, brez kakršnih koli dodatnih pojasnil, medtem ko se pri opredelitvi ekološkega stanja rib kot „dobrega“ in „zmernega“ ta tabela sklicuje zlasti na večjo ali manjšo prisotnost znakov človekovih vplivov na fizikalno-kemijske in hidromorfološke elemente kakovosti.

20.

V naslednjih točkah bom po nekaj uvodnih pojasnilih o pomembnosti vprašanj za predhodno odločanje preučil področje uporabe zadevnih določb, pri čemer bom v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča upošteval tako besedilo teh določb kot tudi njihovo sobesedilo in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del so, in – v obravnavanem primeru – zgodovino nastanka te ureditve. ( 10 )

21.

Ni dvoma, da so učinki ukrepov za upravljanje ribolovnih virov, kot je na primer obnavljanje populacije jezera z neavtohtonimi ribjimi vrstami, „človekovi vplivi“, torej vplivi zaradi človekovega delovanja. ( 11 )

22.

Vendar predložitveno sodišče meni, da zadevni ukrepi za upravljanje ribolovnih virov, čeprav gre za ukrepe, pri katerih gre za človekov vpliv, niso ukrepi, pri katerih bi šlo za take vplive na fizikalno-kemijske in hidromorfološke elemente kakovosti. ( 12 ) S tem se strinjajo tožeča stranka ter avstrijska in irska vlada, ( 13 ) medtem ko bi po mnenju Komisije pri ukrepih za upravljanje ribolovnih virov lahko šlo za človekove vplive na fizikalno-kemijske in hidromorfološke elemente kakovosti. ( 14 )

23.

Strinjam se s Komisijo. Menim, da že sama etimologija izraza „hidromorfološki“ kaže, da vključuje vse ukrepe, ki vplivajo na stanje voda, vključno z ukrepi za upravljanje ribolovnih virov. ( 15 ) Natančneje, menim, da vpliv na ribe per definitionem pomeni vpliv na fizikalno-kemijske in hidromorfološke elemente vodnega telesa. ( 16 )

24.

Če bi Sodišče sprejelo to razlago, bi bila vprašanja za predhodno odločanje brezpredmetna, saj bi ukrepi upravljanja ribolovnih virov, ki so predmet postopka v glavni stvari, v vsakem primeru pomenili ukrepe, pri katerih gre za človekov vpliv na fizikalno-kemijske in hidromorfološke elemente kakovosti, in bi jih bilo treba upoštevati pri opredelitvi ekološkega stanja rib v jezeru.

25.

Glede na to je treba spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča v postopku, predvidenem v členu 267 PDEU, ki temelji na jasni ločitvi funkcij nacionalnih sodišč in Sodišča, za vprašanja v zvezi z razlago prava Unije, ki jih nacionalno sodišče postavi v pravnem in dejanskem okviru, ki ga je pristojno opredeliti samo ( 17 ) in katerega pravilnosti Sodišče ne preizkuša, velja domneva upoštevnosti. ( 18 )

26.

Zato bom v točkah, ki sledijo, predlagal odgovor na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo predložitveno sodišče in ki se v bistvu nanašajo na vprašanje, ali so človekovi vplivi na elemente, ki niso fizikalno‑kemijski in hidromorfološki, pomembni tudi za opredelitev ekološkega stanja jezera glede na biološki element kakovosti „ribe“ v skladu z opredelitvijo ekološkega stanja rib.

27.

Opredelitev ekološkega stanja rib vključuje tri kategorije („zelo dobro“, „dobro“ in „zmerno“), katerih merila so oblikovana zapleteno, celo neskladno.

28.

Po eni strani je za opredelitev ekološkega stanja rib kot „zelo dobrega“ treba izpolniti naslednje tri pogoje:

29.

Po drugi strani se opredelitev ekološkega stanja rib kot „dobrega“ in „zmernega“ nanaša na dva pogoja, ki sovpadata s prvim in tretjim pogojem „zelo dobrega stanja“, vendar sta opredeljena povsem drugače, in sicer:

30.

Zato bi bilo treba na obe vprašanji za predhodno odločanje glede na besedilo upoštevnih določb odgovoriti tako, prvič, da se opredelitev ekološkega stanja rib kot „zelo dobrega“ ne nanaša samo na motnje zaradi „človekovega vpliva na fizikalno-kemijske in hidromorfološke elemente kakovosti“ in, drugič, da se opredelitev ekološkega stanja rib kot „dobrega“ in „zmernega“ nanaša samo na motnje zaradi „človekovih vplivov na fizikalno-kemijske in hidromorfološke elemente kakovosti“. ( 22 )

31.

Vendar je zaradi zapletenega, nenatančnega in protislovnega besedila obravnavanih opredelitev uporaba teh določb zelo otežena, zato je treba te težave odpraviti s sistematično in teleološko razlago, pri čemer je treba upoštevati tudi zgodovino nastanka teh določb.

32.

Opredelitev ekološkega stanja rib je vsebovana v točki 1.2 Priloge V k Direktivi 2000/60, naslovljeni „Normativne opredelitve razredov ekološkega stanja“.

33.

Preglednica 1.2 te priloge, naslovljena „Splošna opredelitev za reke, jezera, somornice in obalno morje“ (v nadaljevanju: splošna opredelitev ekološke kakovosti), vsebuje med drugim splošno opredelitev ekološke kakovosti rek, jezer, somornic in obalnega morja, ki ji sledijo posebne opredelitve ekološkega stanja rek (točka 1.2.1), jezer (točka 1.2.2), somornic (1.2.3) in obalnega morja (točka 1.2.4). ( 23 ) V vsaki od teh kategorij površinskih voda se morajo države članice pri ocenjevanju ekološkega stanja opreti na tri kategorije elementov kakovosti, in sicer biološke elemente kakovosti, fizikalno-kemijske elemente kakovosti in hidromorfološke elemente kakovosti, od katerih vsak vključuje posebne parametre. ( 24 )

34.

Zato je načeloma ekološko stanje teh treh elementov kakovosti opredeljeno neodvisno, pri čemer se ribe analizirajo v okviru biološkega elementa kakovosti, in ne v okviru hidromorfološkega in fizikalno-kemijskega elementa kakovosti. Opredelitev ekološkega stanja rib sicer spada v okvir bioloških elementov kakovosti, vendar pa se pri kategorijah „dobro stanje“ in „zmerno stanje“ (ne pa tudi pri kategoriji „zelo dobro stanje“) sklicuje na fizikalno-kemijske in hidromorfološke elemente kakovosti. ( 25 )

35.

V teh okoliščinah menim, da je treba opredelitev ekoloških stanj rib razlagati ob upoštevanju splošne opredelitve ekološke kakovosti površinskih voda.

36.

V zvezi s tem se na eni strani, kar zadeva kategorijo „zelo dobro stanje“, splošna opredelitev ekološke kakovosti nanaša na to, da „[v]rednosti bioloških elementov kakovosti za vodno telo površinske vode odražajo vrednosti, ki jih običajno povezujemo s tem tipom v razmerah brez motenj, in ne kažejo znakov ali kažejo le zelo majhne znake odstopanja“, in je v njej pojasnjeno, da so „[t]o […] za tip značilne razmere in združbe“. ( 26 ) Zato se ta opredelitev, kar zadeva biološke elemente kakovosti, ne sklicuje na spremembe vrednosti fizikalno-kemijskih in hidromorfoloških elementov kakovosti zaradi človekovega vpliva.

37.

Po drugi strani pa ta opredelitev v zvezi s kategorijama „dobro stanje“ in „zmerno stanje“ zahteva, da „vrednosti bioloških elementov kakovosti za ta tip vodnega telesa površinske vode kažejo nizko stopnjo odstopanja zaradi človekovega delovanja, vendar se le malo razlikujejo od tistih, ki jih običajno povezujemo s tem tipom v razmerah brez motenj“ (kategorija „dobro stanje“), in da se te vrednosti „zmerno razlikujejo od tistih, ki jih običajno povezujemo s tem tipom telesa površinske vode v razmerah brez motenj“, ter „kažejo znake zmernega odstopanja zaradi človekovega delovanja in so pomembno slabše kot v razmerah dobrega stanja“ (kategorija „zmerno stanje“).

38.

Splošna opredelitev ekološke kakovosti površinskih voda se torej ne nanaša na motnje, povezane s posebnimi vzroki, kot so spremembe vrednosti fizikalno‑kemijskih in hidromorfoloških elementov kakovosti zaradi človekovega vpliva. ( 27 )

39.

V teh okoliščinah se mi glede, prvič, kategorije „zelo dobro stanje“ zdi, da izrazi, uporabljeni tako v splošni opredelitvi ekološke kakovosti kot v opredelitvi ekološkega stanja rib, ne dopuščajo, da bi se presoja omejila na fizikalno-kemijske in hidromorfološke motnje ali odstopanja. ( 28 )

40.

Drugič, glede kategorij „dobro stanje“ in „zmerno stanje“ naj najprej opozorim, da je v splošni opredelitvi ekološke kakovosti in splošni opredelitvi ekološkega stanja rib po mojem mnenju nenatančno in naključno omenjen bodisi obstoj „vpliva človeka“ ali „odstopanja zaradi človekovega delovanja“ bodisi obstoj „motenj“ ali „odstopanj“ (ki načeloma niso povezana s človekovim delovanjem), brez dodatnih pojasnil. Ob upoštevanju težavnosti razlage tako nenatančnih in nedoslednih formulacij se mi zdi, najprej, da se vsa ta sklicevanja (izrecno ali posredno) nanašajo na poseg človeka, ( 29 ) in sicer zaradi dejstva, da zadevne motnje običajno povzroča človekovo delovanje, in zaradi namena zakonodajalca Unije, da bi to presojo omejil na te človekove posege. Dalje, menim, da se sklicevanja na človekove vplive na fizikalno-kemijske in hidromorfološke elemente kakovosti uporabljajo na neizčrpen način, zato da bi vključevala vse posege človeka, saj so običajno prav ti vplivi (fizikalno-kemijski in hidromorfološki) izvor sprememb bioloških elementov kakovosti in s tem rib. ( 30 ) Glede na to, da sta „dobro“ in „zmerno“ stanje opredeljena na podlagi istih kazalnikov kot „zelo dobro“ stanje (glede na ugotovljeno razliko), bi bilo po mojem mnenju protislovno, če bi pri presoji tega zadnjega stanja upoštevali vse motnje, ne bi pa upoštevali nekaterih od teh motenj pri merjenju razlike med tem stanjem ter stanjema „dobro“ in „zmerno“.

41.

Ti preudarki so me pripeljali do tega, da na vprašanji za predhodno odločanje odgovorim tako, da je treba za opredelitev ekološkega stanja rib upoštevati vsako motnjo ali spremembo, ki jo povzroči človek.

42.

V zvezi z zgodovino nastanka upoštevnih določb ugotavljam, da je priprava Direktive 2000/60 in zlasti njene Priloge V sprožila veliko razprav.

43.

Komisija je v prvih predlogih direktive ( 31 ) namreč opredelitve ekološkega stanja oprla na opisne elemente, ne da bi se zahtevali posebni vplivi. ( 32 ) Sklicevanja na „človekove vplive“ in, natančneje, na „človekove vplive na fizikalno-kemijske in hidromorfološke elemente kakovosti“ so bila uvedena med zakonodajnim postopkom. ( 33 ) Ker pa razlog za te spremembe ni bil izrecno naveden, se mi zdi, da tej okoliščini ni mogoče pripisati posebne teže. ( 34 )

44.

Zato menim, da preučitev zgodovine nastanka upoštevnih določb ne zagotavlja nobenih koristnih informacij za odgovor na vprašanji predložitvenega sodišča.

45.

Direktiva 2000/60 je okvirna direktiva, sprejeta na podlagi člena 175(1) ES (zdaj člen 192(1) PDEU). Določa skupna načela in splošni okvir delovanja za varstvo voda ter zagotavlja usklajevanje, povezovanje in dolgoročni razvoj splošnih načel in oblik varstva ter ekološko-trajnostne rabe vode v Uniji. Skupna načela in splošni okvir delovanja, ki jih Unija sprejme, morajo nato izvesti države članice, tako da v rokih, določenih s to direktivo, sprejmejo posebne ukrepe. Vendar pa ta ne predpisuje popolne uskladitve ureditve držav članic na področju voda. ( 35 )

46.

V skladu s členom 1(a) te direktive je njen namen določiti okvir za varstvo celinskih površinskih voda, somornic, obalnega morja in podzemne vode, ki preprečuje vsakršno nadaljnje slabšanje stanja vodnih ekosistemov ter, glede na njihove potrebe po vodi, stanja kopenskih ekosistemov in močvirij, ki so neposredno odvisni od vodnih ekosistemov, to stanje varuje in ga izboljšuje. ( 36 )

47.

Okoljski cilji, ki jih morajo države članice doseči glede površinskih voda, so določeni v členu 4(1)(a) navedene direktive, kar je določba, ki – kot je Sodišče pojasnilo v svoji sodni praksi – nalaga dva različna, čeprav neločljivo povezana cilja. Po eni strani države članice v skladu s členom 4(1)(a)(i) te direktive izvedejo potrebne ukrepe, da preprečijo poslabšanje stanja vseh teles površinske vode (obveznost preprečevanja poslabšanja). Po drugi strani države članice v skladu s členom 4(1)(a)(ii) in (iii) Direktive 2000/60 varujejo, izboljšujejo in obnavljajo vsa telesa površinske vode, da se dobro stanje površinske vode doseže najkasneje do konca leta 2015 (obveznost izboljšanja). ( 37 ) Namen obveznosti izboljšanja in obveznosti preprečevanja poslabšanja stanja vodnih teles je uresničitev kakovostnih ciljev, ki jim sledi zakonodajalec Unije, in sicer varovanja ali obnove dobrega stanja, dobrega ekološkega potenciala in dobrega kemijskega stanja površinskih vod. ( 38 )

48.

V tem okviru člen 4(1)(a) Direktive 2000/60 ni omejen na to, da v obliki programske zasnove določa zgolj cilje načrtovanja upravljanja, temveč ima – potem ko je določeno ekološko stanje zadevnega vodnega telesa – zavezujoče učinke za vsako fazo postopka, ki je določena s to direktivo. Ta določba torej ne vsebuje le načelnih obveznosti, temveč velja tudi za posamezne projekte. ( 39 )

49.

Pristojni nacionalni organi morajo med postopkom izdaje dovoljenja za projekt – in torej pred sprejetjem odločbe – na podlagi člena 4(1) Direktive 2000/60 preveriti, ali ima ta projekt lahko negativne učinke na vode, ki bi bili v nasprotju z obveznostjo preprečevanja poslabšanja stanja in obveznostjo izboljševanja stanja teles površinskih in podzemnih voda. ( 40 )

50.

V teh okoliščinah se mi zdi, da bi bilo, kot trdi Komisija, vsaj težko zagotoviti popolno varstvo (ohranjanje in izboljšanje) stanja vodnih ekosistemov, če bi bilo treba pri oceni stanja rib v jezerih zanemariti človekove vplive (v sestavi in številčnosti ribjih vrst ali drugih vrst), ki niso posledica spremembe fizikalno‑kemijskih in hidromorfoloških elementov kakovosti. ( 41 )

51.

Poleg tega se zdi, kot trdi avstrijska vlada, da postane pri ozki razlagi, v skladu s katero se pri opredelitvi „zelo dobrega“ stanja, ki se uporablja za ekološko stanje rib, ne bi smele upoštevati nekatere spremembe, ki jih povzroči človek, sam element „rib“ nepomemben. ( 42 ) Glede na cilje Direktive 2000/60 bi bilo namreč težko sprejeti, da nekatera poslabšanja glede rib (kot so, odvisno od primera, poslabšanja v staležu rib) ne vplivajo na opredelitev kakovosti rib v skladu z ustreznimi določbami Priloge V k tej direktivi.

52.

Zato se mi zdi, da teleološka razlaga upoštevnih določb potrjuje, da je treba za opredelitev ekološkega stanja rib upoštevati vse motnje v sestavi in številčnosti ribjih vrst ter v starostni strukturi teh združb.

53.

Ponavljam svoje stališče, da je treba ukrepe za upravljanje ribolovnih virov opredeliti kot ukrepe, pri katerih gre za človekov vpliv na fizikalno-kemijske in hidromorfološke elemente kakovosti. Zaradi te razlage bi bili vprašanji za predhodno odločanje brezpredmetni, saj bi taki ukrepi za upravljanje ribolovnih virov v vsakem primeru spadali pod opredelitev „človekovi vplivi na fizikalno‑kemijske in hidromorfološke elemente kakovosti“ in bi jih bilo treba upoštevati pri opredelitvi vseh ekoloških stanj rib.

54.

Glede na to in s tem, da prepuščam predložitvenemu sodišču opredelitev upoštevnega dejanskega okvira, sem obravnaval splošnejše vprašanje, ali je treba pri opredelitvi ekološkega stanja rib upoštevati vsak ukrep, pri katerem gre za človekov vpliv, pri čemer sklicevanja na fizikalno-kemijske in hidromorfološke elemente kakovosti ni treba razlagati tako, da omejuje pomen katerega koli drugega ukrepa, pri katerem gre za človekov vpliv.

55.

V zvezi s tem glede na zgoraj navedeno predlagam, da se na vprašanji predložitvenega sodišča odgovori, da je treba opredelitev ekološkega stanja rib kot „zelo dobrega stanja“, „dobrega stanja“ in „zmernega stanja“ razlagati tako, da „motnje zaradi človekovega vpliva“ pomenijo vse motnje, ki so posledica človekovega delovanja, vključno z vsako spremembo, ki lahko vpliva na sestavo in številčnost ribjih vrst.

56.

Na podlagi navedenega Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je predložilo Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče, Avstrija), odgovori:

Opredelitev ekološkega stanja biološkega elementa kakovosti „ribe“ kot „zelo dobrega stanja“, „dobrega stanja“ in „zmernega stanja“ v tabeli 1.2.2 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike

je treba razlagati tako, da

„motnje zaradi človekovega vpliva“ pomenijo vse motnje, ki so posledica človekovega delovanja, vključno z vsako spremembo, ki lahko vpliva na sestavo in številčnost ribjih vrst.