SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA

ANTHONYJA MICHAELA COLLINSA,

predstavljeni 12. oktobra 2023 ( 1 )

Zadeva C‑549/22

X

proti

Raad van bestuur van de Sociale verzekeringsbank

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Centrale Raad van Beroep (višje sodišče za zadeve s področja socialnega varstva in javnih uslužbencev, Nizozemska))

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Zunanji odnosi – Evro-mediteranski pridružitveni sporazum med EU in Alžirijo – Člen 68(4) – Neposredni učinek – Osebno področje uporabe – Preživeli zakonec delavca z alžirskim državljanstvom, ki je bil zaposlen v državi članici – Izvoz dajatve za preživele osebe v Alžirijo – Znižanje dajatve – Diskriminacija na podlagi državljanstva – Objektivna utemeljitev znižanja, ki odraža razlike v življenjskih stroških“

I. Uvod

1.

Pritožnica, oseba X, prebiva v Alžiriji. Ker je njen pokojni zakonec delal na Nizozemskem, prejema dajatev za preživele osebe od Sociale verzekeringsbank (zavod za socialno zavarovanje, Nizozemska) (v nadaljevanju: SVB). Nizozemska je sprejela zakonodajo, s katero je znižala znesek dajatve za preživele osebe, ki se plačuje osebi X, ker so življenjski stroški v Alžiriji nižji kot v tej državi članici. Oseba X je to znižanje izpodbijala v postopku pred Centrale Raad van Beroep (višje sodišče za zadeve s področja socialnega varstva in javnih uslužbencev, Nizozemska). To sodišče želi izvedeti, ali člen 68(4) Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na drugi strani (v nadaljevanju: Pridružitveni sporazum) ( 2 ) nasprotuje takemu znižanju.

II. Pravni okvir

A.   Pravo Unije

2.

Člen 68 Pridružitvenega sporazuma določa:

„1.   Ob upoštevanju določb naslednjih odstavkov se delavci z alžirskim državljanstvom in vsi njihovi družinski člani, ki živijo z njimi, na področju socialne varnosti obravnavajo brez vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva v primerjavi z državljani države članice, v kateri so zaposleni.

Izraz „socialna varnost“ zajema veje socialne varnosti, ki se nanašajo na dajatve za bolezen in materinstvo, dajatve za invalidnost, starost ter za preživele osebe, dajatve za nesrečo pri delu in poklicne bolezni ter dajatve za primer smrti in brezposelnosti ter družinske dajatve.

Te določbe pa ne smejo pripeljati do tega, da bi se uporabljala druga pravila o usklajevanju, določena v zakonodaji Skupnosti na podlagi člena 42 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, razen pod pogoji iz člena 70 tega sporazuma.

2.   Vse zavarovalne dobe, delovne dobe ali obdobja prebivanja, ki so jih ti delavci dopolnili oziroma preživeli v različnih državah članicah, se seštevajo za namene pokojnin in rent za starost ter invalidnost in dajatev za preživele osebe, družinskih dajatev, dajatev za bolezen in materinstvo ter za zdravstveno varstvo delavcev in članov njihovih družin, ki prebivajo v Skupnosti.

3.   Delavci prejemajo družinske dodatke za člane svojih družin, ki prebivajo v Skupnosti.

4.   Zadevni delavci lahko pokojnine ali rente za primer starosti, statusa preživele osebe, nesreče pri delu ali poklicne bolezni ali invalidnosti zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni prosto prenesejo v Alžirijo po stopnjah, ki se uporabljajo na podlagi zakonodaje države članice dolžnice ali držav članic dolžnic, razen v primeru posebnih dajatev, za katere se ne plačujejo prispevki.

[…]“

3.

Člen 70 Pridružitvenega sporazuma določa:

„1.   Pred koncem prvega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Pridružitveni svet sprejme določbe za izvajanje načel iz člena 68.

2.   Pridružitveni svet sprejme podrobna pravila za upravno sodelovanje, ki dajejo potrebna zagotovila za upravljanje in nadzor pri uporabi določb iz odstavka 1.“

B.   Nizozemsko pravo

4.

V predložitveni odločbi so kot upoštevne opredeljene naslednje določbe nacionalnega prava.

5.

Člen 13(1) Algemene Nabestaandenwet (splošni zakon o preživelih osebah; v nadaljevanju: ANW) določa:

„Šteje se, da je oseba zavarovana v skladu z določbami tega zakona, če:

(a)

je rezidentka;

(b)

ni rezidentka, vendar je zavezana za plačilo dohodnine za delo, opravljeno v okviru delovnega razmerja, na Nizozemskem ali v epikontinentalnem pasu.“

6.

Člen 14(1) ANW, kolikor je pomembno za to zadevo, določa:

„Preživela oseba je upravičena do dajatve za preživele osebe, če:

(a)

ima neporočenega otroka, ki je mlajši od 18 let in ni član gospodinjstva druge osebe, ali

(b)

je nezmožna za delo.“

7.

Člen 17(1) ANW določa:

„Bruto dajatev za preživele osebe se določi v takem znesku, da je po odbitku dohodnine in prispevkov za nacionalno zavarovanje, ki jih je treba odtegniti od tega zneska za osebo, ki še ni dosegla upokojitvene starosti, ob upoštevanju le splošne davčne olajšave iz člena 22 Wet op de loonbelasting 1964 (zakon iz leta 1964 o dohodnini), neto dajatev za preživele osebe enaka 70 % neto minimalne plače.“

8.

Člen 17(3) ANW določa:

„Za preživelo osebo, ki živi zunaj Nizozemske, ene od drugih držav članic Evropske unije, druge države pogodbenice Sporazuma EGP ali Švice, je bruto dajatev za preživele osebe odstotek, določen z ministrsko odredbo, zneska, določenega v skladu z odstavki 1, 2 ali 5. Odstotek se določi tako, da odraža razmerje med višino stroškov v državi, v kateri je preživela oseba rezidentka, in višino stroškov na Nizozemskem. Odstotek ne sme presegati 100.“

9.

Člen 32a(1) in (2) ANW določa:

„1.   Preživela oseba ne pridobi pravice do dajatve za preživele osebe, če na dan smrti zavarovanca ne živi na Nizozemskem. […]

2.   Prvi odstavek se ne uporablja, če preživela oseba […] na dan zavarovančeve smrti živi v državi, v kateri lahko na podlagi pogodbe ali odločbe mednarodne organizacije obstaja pravica do dajatve za preživele osebe. […]“

III. Dejansko stanje spora o glavni stvari, vprašanja za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem

10.

Dne 1. januarja 2000 je začel veljati Wet beperking export uitkeringen (zakon o omejevanju izvoza dajatev socialne varnosti). Na različna področja prava socialne varnosti je uvedel načelo teritorialnosti. Glavno pravilo je, da ni pravice do dajatve ali da obstoječa pravica do dajatve preneha, če prejemnik dajatve živi zunaj Nizozemske ali ne prebiva več v tej državi članici. Izjema so primeri, ko izvoz dajatev ureja mednarodna pogodba z državo stalnega prebivališča prejemnika dajatve, saj to omogoča izvajanje preverjanj, da se zagotovi zakonito izplačevanje teh dajatev. Med Nizozemsko in Alžirijo ni take pogodbe.

11.

V skladu s prehodno ureditvijo je bilo dajatev za preživele osebe, ki je prejemniku dajatve pripadala pred 31. decembrom 1999, mogoče izvoziti tudi v državo, s katero Nizozemska ni sklenila take pogodbe.

12.

Dne 1. julija 2012 je začel veljati Wet woonlandbeginsel in de sociale zekerheid (zakon o načelu države prebivanja v socialni varnosti) (v nadaljevanju: Wwsz). V skladu z obrazložitvenim memorandumom je cilj Wwsz omejiti izvoz ali izplačevanje dajatev socialne varnosti v tujino zunaj Evropske unije. V ta namen je bil spremenjen člen 17(3) ANW. ( 3 ) Cilj Wwsz je zagotoviti, da so dajatve, ki so izračunane glede na nizozemsko minimalno plačo ali ki krijejo nekatere stroške, usklajene z življenjskimi stroški v državi, v katero se izvozijo. Prejemnikom dajatev, ki ne prebivajo na Nizozemskem, v drugi državi članici, državi pogodbenici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ali Švici, se tako zagotovi dajatev, izračunana kot odstotek zneska dajatve za preživele osebe, ki bi jo prejeli, če bi živeli na Nizozemskem.

13.

Za prejemnike dajatve, ki prebivajo na Nizozemskem, je najvišji znesek dajatve za preživele osebe 70 % nizozemske zakonsko določene minimalne mesečne plače. Za prejemnike dajatve, ki prebivajo v Alžiriji, je bila stopnja dajatve 60 % ravni, ki se je od leta 2013 uporabljala na Nizozemskem, od leta 2016 pa 40 %. ( 4 ) Ti odstotki naj bi odražali življenjske stroške v Alžiriji v primerjavi z življenjskimi stroški na Nizozemskem.

14.

Pokojni mož pritožnice je bil zaposlen na Nizozemskem. Na podlagi ANW je bila od 1. januarja 1999 upravičena do dajatve za preživele osebe. V skladu s prehodno ureditvijo ( 5 ) je bila ta dajatev od 1. januarja 2000 izvožena v Alžirijo, državo prebivanja. SVB je z odločbo z dne 19. septembra 2018 pritožnico obvestil, da se ji bo od 1. januarja 2013 dalje dajatev za preživele osebe znižala, zato da bo odražala življenjske stroške v Alžiriji. Oseba X v pritožbi, vloženi pri predložitvenem sodišču, trdi, da se zaradi tega znižanja ne more preživljati.

15.

V skladu z ustaljeno sodno prakso predložitvenega sodišča je znižanje dajatve zaradi uporabe načela države prebivanja omejitev izvoza te dajatve. SVB meni, da člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma ne nasprotuje taki omejitvi, ker ne vsebuje jasne in natančno opredeljene obveznosti, da se dovoli izvoz dajatev. Člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma torej nima neposrednega učinka. To stališče je v skladu s členom 70 Pridružitvenega sporazuma, ki določa, da člen 68 tega sporazuma določa le splošna načela, ki jih mora Pridružitveni svet izvajati, česar pa ta ni storil.

16.

Predložitveno sodišče ugotavlja, da je razlaga člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma pomembna za izvoz dajatev v Alžirijo in za izvoz dajatev v druge države, s katerimi je Evropska unija sklenila sporazume, ki vsebujejo podobno klavzulo. ( 6 ) To sodišče prav tako pripomni, da je nizozemski zakon, ki višino dajatve za preživele osebe prilagaja življenjskim stroškom v državi, v kateri prejemnik dajatve prebiva, morda nezdružljiv s takimi klavzulami. Zato je prekinilo postopek in Sodišču v predhodno odločanje predložilo naslednja vprašanja:

„1.

Ali je treba člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma razlagati tako, da se uporablja za preživelo družinsko članico umrlega delavca, prebivajočo v Alžiriji, ki želi svojo dajatev za preživele družinske člane izvoziti v Alžirijo?

Če je odgovor pritrdilen:

2.

Ali je treba člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma glede na njegovo besedilo, smisel in namen razlagati tako, da se neposredno uporablja, tako da imajo osebe, za katere se uporablja ta določba, pravico, da se nanjo neposredno sklicujejo pred sodišči držav članic, s čimer bi se preprečila uporaba pravil nacionalnega prava, ki so z njo v nasprotju?

Če je odgovor pritrdilen:

3.

Ali je treba člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma razlagati tako, da nasprotuje uporabi načela države prebivanja iz člena 17(3) [ANW], posledica katerega je omejitev izvoza dajatev za preživele družinske člane v Alžirijo?

17.

SVB, nizozemska vlada in Evropska komisija so predložile pisna stališča ter na obravnavi 28. junija 2023 odgovorile na pisna in ustna vprašanja Sodišča.

IV. Analiza

A.   Stališča strank

18.

SVB trdi, da je namen člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma zagotoviti, da valutne omejitve ne ovirajo prenosa pokojnin in rent s strani „delavcev“. Zaradi izrecnega sklicevanja na „delavce“ družinski člani delavca, kot je vdova ali vdovec, ne spadajo na osebno področje uporabe te določbe.

19.

Po mnenju SVB člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma nima neposrednega učinka, ker institucijam, pristojnim za zagotavljanje pokojnin ali rent, ne nalaga jasne in natančno opredeljene obveznosti, da celotni znesek dajatve prenesejo na preživelega zakonca delavca, ki prebiva v Alžiriji. Iz člena 70 Pridružitvenega sporazuma naj bi izhajalo, da so za izvajanje člena 68(4) potrebni nadaljnji izvedbeni ukrepi. Tudi če bi zadnjenavedena določba imela neposredni učinek, niti njeno besedilo niti njen okvir ne nasprotujeta prilagoditvi stopnje dajatve za preživele osebe, tako da ta odraža nižje življenjske stroške v Alžiriji v primerjavi z Nizozemsko. Nizozemska se strinja s temi stališči. ( 7 )

20.

SVB in nizozemska vlada se, da bi utemeljili svoje stališče, da člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma nima neposrednega učinka, sklicujeta na člen 7 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( 8 ) z naslovom „Odstop od pravil glede stalnega prebivališča“. V njem je določeno, da „[č]e v tej uredbi ni določeno drugače, se denarne dajatve, ki se izplačujejo po zakonodaji ene ali več držav članic ali po tej uredbi, ne morejo zmanjšati, spremeniti, začasno ustaviti, odvzeti ali zapleniti zaradi tega, ker upravičenec ali njegovi družinski člani stalno prebivajo v drugi državi članici, kot je tista, v kateri ima sedež nosilec, ki je odgovoren za dodeljevanje dajatev“. ( 9 ) SVB trdi, da je ta določba podobna klavzuli o odstopu od pravila prebivanja v prvem pododstavku člena 6(1) Sklepa Pridružitvenega sveta št. 3/80 z dne 19. septembra 1980 o uporabi sistemov socialne varnosti držav članic Evropske skupnosti za turške delavce in člane njihovih družin (v nadaljevanju: Sklep št. 3/80). ( 10 ) SVB in nizozemska vlada trdita, da člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma ni mogoče enačiti s klavzulo o odstopu od pravila prebivanja, saj je oblikovana drugače in bolj dvoumno.

21.

SVB in nizozemska vlada sta na obravnavi navedli, da se člen 68(1) Pridružitvenega sporazuma ne uporablja za prejemnika dajatve, ki prebiva v Alžiriji, saj iz besedila te določbe in sodne prakse Sodišča izhaja, da se ta določba uporablja izključno v okviru znotraj Evropske unije. Člen 17(3) ANW nikakor ne diskriminira na podlagi državljanstva, niti neposredno niti posredno, saj življenjski stroški prebivalcev Nizozemske in prebivalcev Alžirije niso primerljivi. Zato je primerno ti kategoriji oseb obravnavati različno.

22.

Komisija trdi, da osebno področje uporabe člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma vključuje ovdovelega zakonca delavca, ki prebiva v Alžiriji in želi svojo dajatev za preživele družinske člane izvoziti v to državo. Ta razlaga je v skladu s ciljem in kontekstom Pridružitvenega sporazuma. Čeprav je člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma dovolj jasen in natančen, da ima lahko neposredni učinek, Komisija iz besed „po stopnjah, ki se uporabljajo na podlagi zakonodaje države članice dolžnice ali držav članic dolžnic“ sklepa, da ta določba ne nasprotuje prenosu dajatve za preživele družinske člane po znižani stopnji, zato da odražajo nižje življenjske stroške v Alžiriji. Komisija je na obravnavi pojasnila, da meni, da ANW lahko deluje v škodo več alžirskih državljanov kot nizozemskih državljanov, vendar je vsaka taka razlika v obravnavi objektivno utemeljena in zato ni prepovedana s Pridružitvenim sporazumom.

B.   Presoja

23.

Predložitveno sodišče s svojimi tremi vprašanji Sodišče prosi za razlago člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma. Prvo vprašanje se nanaša na osebno področje uporabe te določbe, zlasti na to, ali se uporablja za preživelega zakonca delavca, ki prebiva v Alžiriji, drugo vprašanje se nanaša na to, ali ima ta določba neposredni učinek, in tretje vprašanje, ali nasprotuje znižanju dajatve za preživele osebe, zato da odražajo življenjske stroške v Alžiriji.

24.

Pred obravnavo teh vprašanj je treba preučiti dve splošni vprašanji. Prvo se nanaša na vpliv Sklepa Sveta z dne 21. oktobra 2010 o stališču, ki ga Evropska unija zavzame v Pridružitvenem svetu, ustanovljenem s [Pridružitvenim sporazumom] v zvezi s sprejetjem določb za koordinacijo sistemov socialne varnosti (v nadaljevanju: Sklep Sveta 2010/699). ( 11 ) Drugo se nanaša na trditev SVB, da je cilj člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma omejen na odpravo valutnih omejitev.

1. Vpliv Sklepa Sveta 2010/699

25.

Člen 94 Pridružitvenega sporazuma daje Pridružitvenemu svetu, ki ga sestavljajo člani Sveta Evropske unije in Komisije na eni strani ter člani alžirske vlade na drugi strani, pristojnost za sprejemanje odločitev za doseganje ciljev tega sporazuma. Pridružitveni svet sprejema svoje odločitve in priporočila z medsebojnim dogovorom. ( 12 )

26.

V skladu s tretjim pododstavkom člena 68(1) Pridružitvenega sporazuma določbe tega člena ne pripeljejo do uporabe drugih določb o usklajevanju, ki jih predvideva zakonodaja Unije na podlagi člena 42 ES, ( 13 ) razen pod pogoji iz člena 70 tega sporazuma, torej z izvedbenimi določbami, ki jih sprejme Pridružitveni svet.

27.

Sklep Sveta 2010/699 je bil sprejet 21. oktobra 2010. V njem je izraženo stališče, ki ga Evropska unija namerava zavzeti v Pridružitvenem svetu v zvezi z izvajanjem členov od 68 do 71 Pridružitvenega sporazuma. ( 14 ) V osnutku izvedbenega sklepa so opredeljeni ključni pojmi, kot so „delavec“, „družinski član“, „dajatve“ in „prenosljive dajatve“. Člen 4(1) osnutka izvedbenega sklepa, ki izvaja člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma, nosi naslov „Odprava klavzul stalnega prebivališča“ in določa:

„Prenosljive dajatve v smislu člena 1(1)(i), do katerih so upravičene osebe iz člena 2(a) in (c), se ne morejo zmanjšati, spremeniti, mirovati, odvzeti ali zapleniti, ker upravičenec stalno prebiva, (i) za namene dajatev na podlagi zakonodaje države članice, na ozemlju Alžirije ali (ii) za namene dajatev na podlagi alžirske zakonodaje, na ozemlju države članice.“

28.

Kakšen vpliv, če sploh, imajo te določbe osnutka izvedbenega sklepa na razlago člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma?

29.

Sklep Sveta 2010/699 je bil sprejet na podlagi člena 79(2)(b) PDEU v povezavi s členom 218(9) te pogodbe, ki predvideva sprejetje sklepov o določitvi stališč, ki jih lahko Evropska unija sprejme v organu, ustanovljenem s sporazumom s tretjimi državami. V skladu s četrtim odstavkom člena 288 PDEU je „sklep v celoti zavezujoč“. Sodišče je razsodilo, da so taki sklepi za države članice zavezujoči, ko se pogajajo o pogojih končnega izvedbenega sklepa. ( 15 )

30.

Člen 1 Sklepa Sveta 2010/699 določa, da stališče v zvezi z izvajanjem člena 70 Sporazuma, ki ga Evropska unija zavzame v Pridružitvenem svetu, temelji na osnutku izvedbenega sklepa, ki je priložen temu sklepu. Besedi „temelji na“ kažeta na to, da se lahko stališče Evropske unije v nekaterih pogledih razlikuje od osnutka izvedbenega sklepa. Glede na to, da je bil Sklep Sveta 2010/699 sprejet pred več kot desetimi leti, si je mogoče predstavljati tak scenarij.

31.

Člen 11 osnutka izvedbenega sklepa določa, da na njegovi podlagi ni mogoče pridobiti nobenih pravic za obdobje pred datumom začetka njegove veljavnosti. Kot je navedeno v točki 25 teh sklepnih predlogov, osnutek izvedbenega sklepa ni zavezujoč, dokler ga ne sprejme pristojni zakonodajalec, torej Pridružitveni svet. ( 16 )

32.

Glede na navedeno menim, da ni mogoče domnevati, da ima člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma enak pomen kot člen 4(1) osnutka izvedbenega sklepa, saj bi taka domneva zaobšla zakonodajni postopek in bi prejudicirala njegov izid. ( 17 ) Osnutek izvedbenega sklepa bi bil lahko kvečjemu smernica za razlago člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma, ne more pa imeti prednosti pred besedilom te določbe. ( 18 ) Ta pripomba velja tudi za Predlog sklepa Sveta o stališču Skupnosti v okviru Pridružitvenega sveta, ustanovljenega z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na drugi strani, v zvezi s sprejetjem določb za usklajevanje sistemov socialne varnosti, ki je omenjen v predložitveni odločbi. ( 19 )

2. Cilj člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma

33.

SVB trdi, da je cilj te določbe omejen na odpravo valutnih omejitev v zvezi s prenosom pokojnin in rent.

34.

Člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma tega cilja izrecno ne določa. Postavlja se vprašanje, ali je razlago SVB mogoče podpreti s sistematično analizo. Člen 1(2) Pridružitvenega sporazuma določa, da je cilj sporazuma med drugim spodbujanje trgovine in širjenje skladnih gospodarskih in družbenih odnosov med pogodbenicama. Naslov VI tega sporazuma se glasi „Socialno in kulturno sodelovanje“. V poglavju 1 tega naslova se obravnavajo pravice delavcev. Njegove določbe se nanašajo na področje gibanja delavcev ter enake obravnave in socialne vključenosti alžirskih državljanov in državljanov Unije, ki zakonito prebivajo na ozemljih držav gostiteljic, ter so namenjene doseganju napredka na tem področju. ( 20 )

35.

Člen 67(1) v zvezi z delovnimi pogoji, plačilom in odpuščanjem delavcev določa, da država članica delavcev z alžirskim državljanstvom, ki so zaposleni na njenem ozemlju, zaradi njihovega državljanstva ne sme diskriminirati v primerjavi z lastnimi državljani. Člen 67(3) nalaga vzajemno obveznost Alžiriji.

36.

Na podlagi člena 68(1) Pridružitvenega sporazuma se delavci z alžirskim državljanstvom in vsi njihovi družinski člani, ki živijo z njimi, na področju socialne varnosti obravnavajo brez vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva v primerjavi z državljani države članice, v kateri so zaposleni. Socialna varnost posebej vključuje dajatve za preživele osebe. V členu 68(1) Pridružitvenega sporazuma je navedeno, da zanj veljajo naslednji odstavki člena 68.

37.

Člen 68(2) Pridružitvenega sporazuma določa, da se vse zavarovalne dobe, delovne dobe ali obdobja bivanja, ki so jih ti delavci dopolnili oziroma preživeli v različnih državah članicah, seštevajo za namene pokojnin in rent, vključno z dajatvami za preživele osebe. Člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma se nanaša na prost prenos pokojnin in rent v Alžirijo v zvezi s „statusom preživele osebe“. Člen 68(5) Alžiriji nalaga vzajemne obveznosti v zvezi z državljani držav članic.

38.

Iz tega sledi, da sta člena 67 in 68 v poglavju 1 naslova VI Pridružitvenega sporazuma osredotočena na gibanje delavcev in njihovo enako obravnavo v primerjavi z državljani držav članic, kar potrjujeta Predlog sklepa Sveta o usklajevanju sistemov socialne varnosti Alžirije in Evropske unije ter osnutek izvedbenega sklepa. ( 21 ) Poglavje 1 naslova IV Pridružitvenega sporazuma obravnava tekoča plačila in pretok kapitala. Lahko bi pričakovali, da bo to poglavje vsebovalo določbe, ki zahtevajo odpravo valutnih omejitev.

39.

Izključitev posebnih dajatev, za katere se ne plačujejo prispevki, v členu 68(4) Pridružitvenega sporazuma bi bila poleg tega nelogična, če bi bil edini cilj te določbe zgolj odprava valutnih omejitev. Te dajatve so bile izključene iz uporabe klavzul o odstopu od pravila prebivanja v Uredbi Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti ( 22 ) in iz Uredbe št. 883/2004. ( 23 ) S tem dejstvom je dodatno podprto stališče, da člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma obravnava vsa vprašanja, povezana s prenosljivostjo pokojnin in rent glede na kraj prebivanja prejemnika dajatev, in ni omejena na odpravo valutnih omejitev. V tem okviru je pomembno tudi to, da niti v Predlogu sklepa Sveta o usklajevanju sistemov socialne varnosti Alžirije in Evropske unije niti v osnutku izvedbenega sklepa ni izrecno navedena odprava valutnih omejitev.

40.

Glede na zgoraj navedeno ni verjetno, da bi bil cilj člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma zgolj odprava valutnih omejitev v zvezi s pokojninami ali rentami, ki se prenašajo v Alžirijo.

3. Prvo vprašanje: ali preživeli družinski član delavca spada na osebno področje uporabe člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma?

41.

Predložitveno sodišče sprašuje, ali pojem „delavci“ iz člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma vključuje ovdovelega zakonca delavca, kot je pritožnica.

42.

Kot je razvidno iz predložitvene odločbe, stranki v postopku v glavni stvari menita, da zadevna dajatev spada na vsebinsko področje uporabe člena 68 Pridružitvenega sporazuma. Prav tako menita, da ne gre za posebno dajatev, za katero se ne plačujejo prispevki, za namene člena 68(4) tega sporazuma.

43.

Dajatve za preživele osebe in pokojnine imajo dva glavna cilja. Prvič, varujejo vdove ali vdovce pred tveganjem revščine tako, da nadomestijo hud padec razpoložljivega dohodka na nizko absolutno raven. To naj bi bil glavni cilj zadevne dajatve za preživele osebe. Drugič, prispevajo k zavarovanju pred zmanjšanjem razpoložljivega dohodka glede na stanje pred smrtjo zakonca, tako kot starostne pokojnine pomagajo preprečiti hud padec dohodka ob upokojitvi. Ti cilji izravnave potrošnje so torej namenjeni ohranjanju življenjskega standarda prejemnikov dajatev.

44.

Po svoji naravi status preživele osebe in dajatve za preživele osebe nastanejo ob smrti delavca in pripadejo preživeli osebi. Kolikor se člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma sklicuje na prosto prenosljivost pokojnin in rent v zvezi s statusom preživelih oseb, bi bil tej določbi odvzet polni učinek, če bi bile preživele osebe delavcev, ki so upravičeni do dajatev za preživele osebe, izključeni iz njenega osebnega področja uporabe. Prav tako bi bilo nelogično, če bi po tem, ko je bilo mogoče sešteti zavarovalno dobo, delovno dobo ali obdobje prebivanja v zvezi z dajatvami za preživele osebe v skladu s členom 68(2) Pridružitvenega sporazuma, samo delavec užival pravico do prenosa teh dajatev v Alžirijo. ( 24 )

45.

Možnost prenosa pokojnin ali rent za starost ali invalidnost v Alžirijo je zlasti pomembna za upokojene delavce z alžirskim državljanstvom ali njihove ovdovele zakonce. Ta prosta prenosljivost naj bi delavce z alžirskim državljanstvom spodbujala k zaposlitvi v državi članici. Enako velja za ovdovelega zakonca takega delavca, ki pričakuje, da lahko v Alžirijo prenese dajatev za preživele osebe. Razlaga, v skladu s katero preživeli zakonec delavca spada na osebno področje uporabe člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma, torej spodbuja gibanje delavcev.

46.

Čeprav člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma ne določa izrecno zahtev, ki se nanašajo na državo prebivanja prejemnika dajatve, ni dvoma, da možnost prenosa pokojnin ali rent „v Alžirijo“ zajema okoliščine preživele osebe delavca z alžirskim državljanstvom, ki je upravičen do dajatve za preživele osebe v državi članici in se preseli v Alžirijo. Za uporabo teh besed v tej določbi ni nobene druge verjetne razlage.

47.

Nazadnje, ugotovitev SVB, da člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma nalaga zahtevo, da preživela oseba prebiva v državi članici, ker se člen 68(1) tega sporazuma sklicuje na delavce z alžirskim državljanstvom, zaposlene v državi članici, in „vse njihove družinske člane, ki živijo z njimi,“ ni prepričljiva, ker bi besedam „lahko prosto prenašajo v Alžirijo“ iz člena 68(4) odvzela njihov običajen pomen, tej določbi pa njen polni učinek.

48.

Glede na zgoraj navedeno Sodišču predlagam, naj člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma razlaga tako, da preživeli zakonec alžirskega delavca, ki prebiva v Alžiriji, spada na osebno področje uporabe te določbe.

4. Drugo vprašanje: ali ima člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma neposredni učinek?

49.

V skladu z ustaljeno sodno prakso ima določba sporazuma med Evropsko unijo in tretjo državo neposredni učinek, če vsebuje jasno in nedvoumno obveznost, katere izpolnitev ali učinki niso odvisni od sprejetja nadaljnjega predpisa. Za to je treba preučiti besedilo določbe ter predmet in naravo sporazuma, vključno z njegovim namenom. ( 25 )

50.

Točke od 34 do 40 teh sklepnih predlogov pojasnjujejo, da člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma državam članicam nalaga obveznost, da dovolijo prost prenos pokojnin in rent v zvezi s statusom preživele osebe. Točke od 41 do 48 teh sklepnih predlogov kažejo na to, da je edina verjetna razlaga te določbe, da ovdoveli zakonec delavca z alžirskim državljanstvom, ki prebiva v Alžiriji, spada na njeno osebno področje uporabe. V skladu z besedilom člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma mora torej tak posameznik imeti možnost, da vse pokojnine ali rente za primer statusa preživele osebe prosto prenese v Alžirijo po stopnjah, ki se uporabljajo na podlagi zakonodaje države članice dolžnice ali držav članic dolžnic.

51.

Besedni zvezi „lahko prosto prenesejo po stopnjah, ki se uporabljajo na podlagi zakonodaje države članice dolžnice ali držav članic dolžnic“ je treba pripisati običajen pomen. Zmožnost, da se nekaj naredi prosto, pomeni, da je to mogoče narediti brez omejitve ali nadzora. Zato države članice prejemniku dajatve, ki želi prenesti pokojnino ali rento, ne smejo postavljati ovir ali mu v zvezi s tem nalagati materialnih omejitev.

52.

Vendar je tudi jasno, da besedna zveza „po stopnjah, ki se uporabljajo na podlagi zakonodaje države članice dolžnice“ omeji prosto prenosljivost pokojnin in rent, ki jih ureja. Državam članicam dopušča določeno stopnjo diskrecije, saj lahko sprejmejo zakone, s katerimi prilagodijo višino pokojnine ali rente, ki se lahko prenese v Alžirijo. ( 26 )

53.

Po mnenju SVB člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma ne more imeti neposrednega učinka, ker pristojnim organom držav članic ne nalaga nobenih obveznosti. Člen 67(1) določa, da „država članica delavcev z alžirskim državljanstvom zaradi njihovega državljanstva ne sme diskriminirati v primerjavi z lastnimi državljani“. Iz stvarnega področja uporabe člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma je razvidno, da ga morajo tako kot v primeru člena 67(1) tega sporazuma države članice izvajati in zagotoviti, da njihovi pristojni organi ravnajo v skladu z njim. ( 27 ) Zato menim, da so trditve SVB v tem delu neprepričljive.

54.

SVB in nizozemska vlada navajata, da ker sta klavzuli o odstopu od pravila prebivanja iz člena 7 Uredbe št. 883/2004 in člena 6(1) Sklepa št. 3/80 bolj jasni in nedvoumni od tiste iz člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma, ta zadnja določba ne more imeti neposrednega učinka. Tudi ta trditev me ne prepriča. Dejstvo, da so druge klavzule oblikovane drugače, ne more vplivati na to, ali člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma nalaga jasno in nedvoumno obveznost.

55.

V skladu z ustaljeno sodno prakso dejstvo, da člen 70 Pridružitvenega sporazuma določa, da Pridružitveni svet po začetku veljavnosti sporazuma sprejme določbe za izvajanje načel iz člena 68, ne izključuje neposrednega učinka člena 68(4). ( 28 ) Trditve SVB v zvezi s tem so zato prav tako neprepričljive.

56.

Zato Sodišču predlagam, naj ugotovi, da ima glede na besedilo člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma v povezavi s tem, v kakšnih okoliščinah je bil sporazum sklenjen, ta določba neposreden učinek, tako da se lahko osebe, za katere se uporablja, nanjo sklicujejo neposredno pred sodišči držav članic.

5. Tretje vprašanje: ali člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma nasprotuje znižanju dajatve za preživele osebe, zato da odraža dejstvo, da so življenjski stroški v Alžiriji nižji kot na Nizozemskem?

57.

Tretje vprašanje se osredotoča na besedno zvezo „po stopnjah, ki se uporabljajo na podlagi zakonodaje države članice dolžnice ali držav članic dolžnic“ iz člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma. Ta stavek kaže na to, da imajo države članice diskrecijsko pravico, da prilagodijo višino pokojnin in rent ob njihovem prenosu v Alžirijo. ( 29 )

58.

Člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma določa načelo, da je mogoče pokojnine in rente prosto prenesti v Alžirijo. Kot je ugotovljeno v točki 51 teh sklepnih predlogov, pomeni zmožnost nekaj prosto narediti, da države članice prejemniku dajatve, ki želi prenesti pokojnino ali rento, ne smejo postavljati ovir ali mu v zvezi s tem nalagati materialnih omejitev.

59.

Če bi država članica lahko pokojnino ali rento ob prenosu znižala na nominalni znesek, bi bil člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma brez pomena in bi mu bil odvzet polni učinek, ( 30 ) ogroženo pa bi bilo tudi doseganje cilja Pridružitvenega sporazuma, da se postopoma olajša gibanje delavcev. ( 31 ) Prosta prenosljivost pokojnin in rent bo verjetno prispevala tudi k izboljšanju življenjskega standarda v Alžiriji. To je pomemben vidik, saj je v drugi uvodni izjavi Pridružitvenega sporazuma navedeno, da želijo Evropska unija in njene države članice vzpostaviti odnose, ki med drugim temeljijo na solidarnosti in skupnem razvoju.

60.

Kljub temu je treba priznati, da sta predmet in namen Pridružitvenega sporazuma veliko bolj omejena kot predmet in namen členov od 45 do 48 PDEU, ki urejajo prosto gibanje delavcev v Evropski uniji. V skladu z ustaljeno sodno prakso, tudi če so določbe sporazuma po vsebini podobne tistim, ki so izražene v pogodbah Unije, to ne upravičuje uporabe sodne prakse, ki se uporablja v okviru znotraj Evropske unije, za določbe tega sporazuma. ( 32 ) Cilj iz člena 48 PDEU je v Evropski uniji konkretiziran med drugim v členu 7 Uredbe št. 883/2004, ( 33 ) ki se v tem okviru ne uporablja ( 34 ) in je izrecno izključen s tretjim pododstavkom člena 68(1) Pridružitvenega sporazuma. Pomembno je tudi, da Pridružitveni svet ni sprejel izvedbenih ukrepov, ki bi vključevali klavzulo o odstopu od pravila prebivanja, podobno tisti iz člena 6(1), prvi pododstavek, Sklepa št. 3/80. Zato se ugotovitve, do katerih je prišlo Sodišče v sodni praksi v zvezi z razlago teh določb, ( 35 ) ne uporabljajo v obravnavani zadevi, ampak je treba upoštevati besedilo člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma in okvir, v katerem se pojavlja.

61.

Člen 68(4) pridružitvenega sporazuma je treba razlagati glede na člen 68(1) tega sporazuma, v skladu s katerim se delavci z alžirskim državljanstvom na področju socialne varnosti obravnavajo brez vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva v primerjavi z državljani države članice, v kateri so zaposleni. Na obravnavi so bile zainteresirane stranke pozvane, naj odgovorijo na vprašanje, ali zadevna nacionalna zakonodaja povzroča posredno diskriminacijo na podlagi državljanstva v nasprotju s členom 68(1) Pridružitvenega sporazuma. V skladu z ustaljeno sodno prakso načelo enakega obravnavanja na podlagi državljanstva zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je takšna obravnava objektivno utemeljena. ( 36 )

62.

V skladu s členom 17(3) ANW, če se preživela oseba preseli v Alžirijo, se znesek, ki ga prejme iz naslova dajatve za preživele osebe, prilagodi z uporabo odstotka znižanja. Ta prilagoditev vpliva na osebe, ki prebivajo v Alžiriji, ne glede na to, ali imajo alžirsko ali nizozemsko državljanstvo ali oboje. S tega vidika ni nobene razlike v obravnavi.

63.

Ob upoštevanju, da je cilj nacionalne zakonodaje zagotoviti, da preživele osebe prejmejo osnovni dohodek za kritje življenjskih stroškov, in da je treba primerljivost položajev preučiti med drugim ob upoštevanju cilja predpisov, ki določajo različno obravnavanje, ( 37 ) je mogoče trditi, da – kot sta SVB in nizozemska vlada navedli na obravnavi – prejemniki dajatev, ki živijo v Alžiriji, niso v primerljivem položaju s tistimi, ki živijo na Nizozemskem, in zato ni ne neposredne ne posredne diskriminacije.

64.

Kot je ugotovila Komisija, pa znižanje dajatve, če se obravnava v absolutnih denarnih zneskih, pomeni različno obravnavanje tistih, ki še naprej prebivajo na Nizozemskem, in tistih, ki živijo v Alžiriji ali se tja preselijo. Čeprav nacionalna zakonodaja ne razlikuje glede na državljanstvo, bo v praksi verjetno vplivala predvsem na alžirske državljane, saj je verjetneje, da bodo v Alžiriji prebivali preživele osebe delavcev z alžirskim državljanstvom, ki so upravičene do zadevne dajatve za preživele osebe, kot pa nizozemski državljani. To povzroči posredno diskriminacijo na podlagi državljanstva, razen če je ukrep utemeljen s cilji, ki niso odvisni od državljanstva zadevnih delavcev, in je sorazmeren z legitimnim ciljem. ( 38 )

65.

Kakor koli že, nisem prepričan, da se člen 68(1) Pridružitvenega sporazuma uporablja za prenos pokojnin in rent prejemnikom dajatev, ki prebivajo v Alžiriji, in da torej v tem okviru prepoveduje neposredno ali posredno diskriminacijo na podlagi državljanstva. Prvič, člen 68(1) Pridružitvenega sporazuma se nanaša na enako obravnavo delavcev z alžirskim državljanstvom, zaposlenim na ozemlju držav članic, in vseh njihovih družinskih članov, ki živijo z njimi. V skladu z njegovim besedilom in sodno prakso Sodišča ( 39 ) ta določba prepoveduje diskriminacijo na podlagi državljanstva v državah članicah. Drugič, za to določbo izrecno veljajo odstavki, ki sledijo in ki vključujejo člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma. Zato je smiselno razlagati člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma kot omejitev pravice do enakega obravnavanja iz člena 68(1) tega sporazuma. Tretjič, osebno področje uporabe člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma je omejeno na delavce z alžirskim državljanstvom in njihove preživele zakonce. V njem niso omenjeni državljani držav članic. Prvim namreč daje privilegij, ki ga države članice niso dolžne zagotoviti svojim državljanom.

66.

Za rešitev vprašanja, zastavljenega v točkah od 57 do 60 teh sklepnih predlogov, in sicer kako je mogoče uskladiti pravico delavca z alžirskim državljanstvom, da prosto prenese pokojnino ali rento v Alžirijo, s pravico držav članic, da določijo stopnjo teh pokojnin in rent ob njihovem prenosu, menim, da je treba presoditi, ali je člen 17(3) ANW objektivno utemeljen, in se prepričati, ali poseže v samo vsebino pravice do prostega prenosa, ki jo člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma priznava delavcem z alžirskim državljanstvom in njihovim preživelim družinskim članom, ki prebivajo v Alžiriji, tako da onemogoča uresničevanje te pravice oziroma ga pretirano otežuje. ( 40 )

67.

Kot je razvidno iz predložitvene odločbe, so vsi nizozemski rezidenti zavarovani za namene ANW. Do dajatve za preživele osebe je upravičen preživela oseba zavarovanca, če na dan smrti zavarovanca prebiva na Nizozemskem. Preživela oseba mora biti pod upokojitveno starostjo in (i) imeti neporočenega otroka, mlajšega od 18 let, ki ne pripada gospodinjstvu druge osebe, ali (ii) biti delovno nezmožna. Nizozemska vlada je na obravnavi pojasnila, da višina dajatve ni odvisna od vrednosti kakršnega koli prispevka delavca. Kot je bilo prav tako potrjeno na obravnavi, se višina dajatve prilagodi tako, da odraža spremembe v dohodku prejemnika dajatve. Najvišji znesek je 70 % nizozemske neto minimalne mesečne plače. Dajatev se prilagodi, da se upoštevajo spremembe minimalne plače, ki pa se redno posodablja, da se med drugim upošteva stopnja inflacije na Nizozemskem, torej rast cen blaga in storitev. ( 41 )

68.

Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je cilj dajatve za preživele osebe zagotoviti, da preživela oseba, ki še ni upravičena do starostne pokojnine in je odgovorna za otroka ali pa je manj zmožna za delo zaradi delovne nezmožnosti, prejme osnovni dohodek, ki je usklajen z življenjskimi stroški. Če se preživela oseba preseli v Alžirijo, se v skladu z nacionalno zakonodajo dajatev za preživele osebe prilagodi, tako da odraža nižje življenjske stroške v tej državi. ( 42 ) Prejemnik dajatve, ki prebiva v Alžiriji, in prejemnik dajatve, ki prebiva na Nizozemskem, tako prejmeta primerljivo raven dohodka glede na kupno moč v svojih državah. V skladu s ciljem nacionalne zakonodaje vsak od njiju prejema dohodek, ki naj bi mu zagotavljal, da lahko zadovolji svoje osnovne potrebe.

69.

Načeloma 60‑odstotno znižanje pokojnine ali rente ob prenosu v tretjo državo pomeni za prejemnika dajatve znatno omejitev. V sedanjih okoliščinah pa se zdi, vendar mora to preveriti nacionalno sodišče, da je v skladu z ANW prejemnik dajatve upravičen in lahko pričakuje, da bo prejel osnovno raven dohodka, ki odraža življenjske stroške v njegovi državi prebivališča. Zato ni niti nerazumno niti nepričakovano, da se zadevna dajatev lahko prilagodi tako, da odraža nižje življenjske stroške v določeni tretji državi. Menim, da je ta dejavnik objektivno merilo, ki lahko utemelji zadevno omejitev, ki poleg tega ni prepovedana s členom 68(1) Pridružitvenega sporazuma ali katere koli druge njegove določbe in ki – v posebnih okoliščinah, ki se obravnavajo – ne posega v samo bistvo pravice do prostega prenosa, ki jo člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma priznava delavcem z alžirskim državljanstvom ali njihovim preživelim družinskim članom.

70.

Zato Sodišču predlagam, naj ugotovi, da glede na to, da sta predmet in namen Pridružitvenega sporazuma bolj omejena kot predmet in namen, določen v členih od 45 do 48 PDEU, člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma ne nasprotuje prilagoditvi dajatve za preživele osebe, katere cilj je prejemnikom zagotoviti osnovni dohodek, ki je usklajen z življenjskimi stroški, če prilagoditev natančno odraža razlike v življenjskih stroških. S tem rezultatom je doseženo ustrezno ravnovesje med pravico do prostega prenosa pokojnin in rent v Alžirijo ter diskrecijsko pravico držav članic, da določijo stopnje, ki se uporabljajo za ta prenos.

C.   Predlog

71.

Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanja, ki jih je zastavilo Centrale Raad van Beroep (višje sodišče za zadeve s področja socialnega varstva in javnih uslužbencev, Nizozemska), odgovori tako:

Člen 68(4) Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na drugi strani je treba razlagati tako:

1.

da preživela oseba delavca z alžirskim državljanstvom, ki prebiva v Alžiriji, spada na njegovo osebno področje uporabe in

2.

da ima neposredni učinek, tako da se lahko osebe, za katere se ta določba uporablja, nanj sklicujejo neposredno pred sodišči držav članic, in

3.

ne nasprotuje nacionalnemu zakonu, v skladu s katerim se dajatev za preživele osebe, katere višina je določena glede na življenjske stroške v državi članici in katere namen je prejemnikom dajatve zagotoviti osnovno raven dohodka, prilagodi tako, da odraža nižje življenjske stroške v Alžiriji.


( 1 ) Jezik izvirnika: angleščina.

( 2 ) UL 2005, L 265, str. 2. Pridružitveni sporazum je bil podpisan 22. aprila 2002. Začel je veljati 1. septembra 2005.

( 3 ) Točka 8 teh sklepnih predlogov upošteva to spremembo.

( 4 ) Člen 1 Regeling woonlandbeginsel in de sociale zekerheid 2012 (uredba iz leta 2012 o načelu države prebivanja v socialni varnosti) in priloga k tej uredbi.

( 5 ) Glej točko 11 teh sklepnih predlogov.

( 6 ) Glej člen 65(4) Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Tunizijo na drugi strani (UL 1998, L 97, str. 2); člen 65(4) Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani (UL 2000, L 70, str. 2) in člen 64(1), druga alinea, Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Državo Izrael na drugi strani (UL 2000, L 147, str. 3).

( 7 ) Nizozemska vlada se ni izrekla o prvem vprašanju.

( 8 ) UL 2004, L 166, str. 1.

( 9 ) Člen 70 Uredbe št. 883/2004 določa, da se člen 7 te uredbe ne uporablja za tiste posebne denarne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki, ki so navedene v Prilogi X k tej uredbi. V primeru Nizozemske so naštete dajatve tiste dajatve, ki se izplačujejo na podlagi Wet werk en arbeidsondersteuning jonggehandicapten van 24 april 1997 (Wet Wajong) (zakon o podpori delu in zaposlovanju za mlade invalidne osebe z dne 24. aprila 1997) in na podlagi Toeslagenwet van 6 november 1986 (TW) (zakon o dodatnih dajatvah z dne 6. novembra 1986).

( 10 ) UL 1983, C 110, str. 60. Člen 6(1) tega sklepa določa: „Če ta sklep ne določa drugače, se denarne dajatve za invalidnost, starost in za preživele osebe ter pokojnine zaradi nesreč pri delu ali poklicnih bolezni, pridobljene po zakonodaji ene ali več držav članic, ne morejo zmanjšati, spremeniti, začasno ustaviti, odvzeti ali zapleniti zaradi tega, ker prejemnik prebiva v Turčiji ali na ozemlju druge države članice, ki ni tista, v kateri se nahaja nosilec, ki je odgovoren za plačilo. Prvi pododstavek se uporablja tudi za pavšalne dajatve, dodeljene v primeru ponovne poroke preživelega zakonca, ki je bil upravičen do pokojnine preživelih oseb.“

( 11 ) UL 2010, L 306, str. 14.

( 12 ) Člen 10(1) Sklepa št. 1/2007 Pridružitvenega sveta EU-Alžirija z dne 24. aprila 2007 o določitvi poslovnika Pridružitvenega sveta (UL 2007, L 111, str. 74).

( 13 ) Uredba št. 883/2004, ki usklajuje sisteme socialne varnosti držav članic, da se zagotovi učinkovito izvajanje pravice do prostega gibanja oseb, je bila sprejeta na podlagi člena 42 ES, ki je zdaj člen 48 PDEU.

( 14 ) Glej osnutek sklepa Pridružitvenega sveta, ki je priložen Sklepu Sveta 2010/699 (v nadaljevanju: osnutek izvedbenega sklepa).

( 15 ) Glej po analogiji sodbo z dne 27. marca 2019, Komisija/Nemčija (C‑620/16, EU:C:2019:256, točka 78).

( 16 ) Glej tudi preambulo in člen 13 osnutka izvedbenega sklepa.

( 17 ) Glej po analogiji sodbo z dne 26. maja 2011, Akdas in drugi (C‑485/07, EU:C:2011:346, točka 91).

( 18 ) Glej točko 39 teh sklepnih predlogov.

( 19 ) COM(2007) 790 final z dne 12. decembra 2007 (v nadaljevanju: Predlog sklepa Sveta o usklajevanju sistemov socialne varnosti Alžirije in Evropske unije).

( 20 ) Pred Pridružitvenim sporazumom je bil sklenjen Sporazum o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo (UL 1978, L 263, str. 2), ki je začel veljati 1. novembra 1978. Ta sporazum je vseboval podobne določbe o delovnih razmerjih, in sicer člena 38 in 39 v naslovu III „Sodelovanje na področju dela“. Člen 39(4), ki ustreza členu 68(4) Pridružitvenega sporazuma, je določal: „Zadevni delavci lahko prosto prenašajo v Alžirijo po stopnjah, ki se uporabljajo na podlagi prava države članice dolžnice ali držav članic dolžnic, vse pokojnine ali rente za starost, za primer smrti, nesreče pri delu ali poklicne bolezni ali invalidnosti zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni.“ Edina vsebinska razlika med obema členoma je izključitev posebnih dajatev, za katere se ne plačujejo prispevki, iz področja uporabe člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma.

( 21 ) Glej razdelek obrazložitvenega memoranduma tega predloga z naslovom „Ocena učinka“: „Cilj [členov od 67 do 71] na področju socialne varnosti je, da lahko delavec iz zadevne pridružene države prejme nekatere dajatve socialne varnosti, ki jih določa zakonodaja države članice oziroma držav članic, ki zanj velja oziroma je veljala.“

( 22 ) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str.35; glej člen 4(2a), člen 10a(1) te uredbe in Prilogo IIa k tej uredbi, potem ko je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 647/2005 z dne 13. aprila 2005 (UL 2005, L 117, str. 1). Uredba št. 1408/71 se je za državljane tretjih držav uporabljala na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 859/2003 z dne 14. maja 2003 o razširitvi določb Uredbe (EGS) št. 1408/71 in Uredbe (EGS) št. 574/72 na državljane tretjih držav, za katere navedene določbe ne veljajo le na podlagi njihovega državljanstva (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 317).

( 23 ) Glej člena 7 in 70 ter Prilogo X k tej uredbi, ki se uporablja za državljane tretjih držav na podlagi Uredbe (EU) št. 1231/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o razširitvi uporabe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 na državljane tretjih držav, za katere se navedeni uredbi ne uporabljata le na podlagi njihovega državljanstva (UL 2010, L 344, str. 1).

( 24 ) Glej po analogiji sodbo z dne 5. aprila 1995, Krid (C‑103/94, EU:C:1995:97, točka 40).

( 25 ) Glej na primer sodbi z dne 5. aprila 1995, Krid (C‑103/94, EU:C:1995:97, točke od 21 do 24 in navedena sodna praksa), in z dne 16. junija 1998, Racke (C‑162/96, EU:C:1998:293, točka 31 in navedena sodna praksa).

( 26 ) V zvezi s tem je treba najprej poudariti, da je v nizozemski jezikovni različici te besedne zveze uporabljena beseda „koers“, ki se skoraj vedno uporablja za tečaj, kot je „wisselkoers“ (menjalni tečaj), ali za tržno vrednost delnic in vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na borzi vrednostnih papirjev. Druge jezikovne različice so bližje angleški različici in uporabljajo besedo, ki ustreza „rate“, v smislu „znesek“, „stopnja“ ali „cena“.

( 27 ) Uvodne izjave Pridružitvenega sporazuma vsebujejo zavezo, da želijo države članice z izvajanjem ustreznih določb sporazuma v celoti doseči cilje pridružitve.

( 28 ) Glej po analogiji sodbi z dne 31. januarja 1991, Kziber (C‑18/90, EU:C:1991:36, točka 19); z dne 5. aprila 1995, Krid (C‑103/94, EU:C:1995:97, točke od 21 do 24 in navedena sodna praksa); in sklep z dne 13. junija 2006, Echouikh (C‑336/05, EU:C:2006:394, točka 41 in navedena sodna praksa).

( 29 ) Glej točko 52 teh sklepnih predlogov. Strinjam se s sodno prakso predložitvenega sodišča, navedeno v točki 15 teh sklepnih predlogov, da je zmanjšanje zneska pokojnine ali rente omejitev njenega izvoza.

( 30 ) Glej po analogiji sodbi z dne 31. januarja 1991, Kziber (C‑18/90, EU:C:1991:36, točka 18), in z dne 8. maja 2003, Deutscher Handballbund (C‑438/00, EU:C:2003:255, točka 29 in navedena sodna praksa).

( 31 ) Glej točko 45 teh sklepnih predlogov. Ne prepriča me trditev nizozemske vlade, da je cilj in namen Pridružitvenega sporazuma v tem okviru odprava upravnih ovir.

( 32 ) Glej na primer sodbi z dne 9. februarja 1982, Polydor in RSO Records (270/80, EU:C:1982:43, točki 14 in 15), in z dne 12. novembra 2009, Grimme (C‑351/08, EU:C:2009:697, točka 29 in navedena sodna praksa).

( 33 ) Sodba z dne 19. septembra 2013, Brey (C‑140/12, EU:C:2013:565, točki 51 in 52 ter navedena sodna praksa).

( 34 ) V nasprotju s položajem, ki je na primer obstajal v okoliščinah iz sodbe z dne 21. marca 2018, Klein Schiphorst (C‑551/16, EU:C:2018:200, točki 28 in 29).

( 35 ) Glej sodbe z dne 2. marca 1999, Eddline El-Yassini (C‑416/96, EU:C:1999:107, točka 61), z dne 16. septembra 2015, Komisija/Slovaška (C‑361/13, EU:C:2015:601, točka 32), in z dne 16. junija 2022, Komisija/Avstrija (Indeksiranje družinskih dajatev) (C‑328/20, EU:C:2022:468, točke 43, 46, 47 in 50 ter navedena sodna praksa). Te sodbe potrjujejo, da je treba člen 67 Uredbe št. 883/2004 razlagati tako, da zahteva strogo enakovrednost zneska družinskih dajatev, ki jih država članica izplača delavcem, katerih družinski člani stalno prebivajo v tej državi članici, in delavcem, katerih družinski člani stalno prebivajo v drugi državi članici. Razlike v kupni moči ne morejo upravičiti plačila drugačnega zneska dajatev osebam, ki spadajo v prvo od teh kategorij.

( 36 ) Glej na primer in po analogiji sodbo z dne 14. decembra 2004, Swedish Match (C‑210/03, EU:C:2004:802, točka 70 in navedena sodna praksa).

( 37 ) Glej po analogiji sodbo z dne 18. novembra 2010, Kleist,C‑356/09, EU:C:2010:703, točka 34 in navedena sodna praksa).

( 38 ) Glej po analogiji sodbi z dne 14. februarja 1995, Schumacker (C‑279/93, EU:C:1995:31, točke od 26 do 29 in 39 ter navedena sodna praksa), in z dne 23. maja 1996, O'Flynn (C‑237/94, EU:C:1996:206, točke od 18 do 23 ter navedena sodna praksa).

( 39 ) Glej po analogiji sodno prakso, navedeno v opombi 28 teh sklepnih predlogov, sodbo z dne 20. marca 2001, Fahmi in Esmoris Cerdeiro-Pinedo Amado (C‑33/99, EU:C:2001:176, točke od 56 do 58 in navedena sodna praksa), in sklep z dne 17. aprila 2007, El Youssfi (C‑276/06, EU:C:2007:215, točka 69 in navedena sodna praksa).

( 40 ) Glej po analogiji sodbo z dne 27. septembra 2001, Gloszczuk (C‑63/99, EU:C:2001:488, točka 56).

( 41 ) Po podatkih, ki so na voljo na spletni strani SVB, je v prvih šestih mesecih leta 2023 najvišji neto znesek te dajatve znašal približno 1000 EUR na mesec.

( 42 ) Iz predložitvene odločbe ni razvidno, da sporno znižanje ne odraža natančno razlike v življenjskih stroških med Nizozemsko in Alžirijo. Indeksi stroškov se razlikujejo glede na vir informacij. Po podatkih Worlddata se je Nizozemska nedavno uvrstila na 23. mesto z indeksom stroškov (v primerjavi z Združenimi državami Amerike) 90,0, Alžirija pa na 87. mesto z indeksom stroškov 28,8.