Tožba, vložena 19. oktobra 2021 – ClientEarth/Svet

(Zadeva T-682/21)

(2022/C 37/49)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: ClientEarth AISBL (Bruselj, Belgija) (zastopniki: O. Brouwer, B. Verheijen in T. van Helfteren, odvetniki)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razglasi odločbo z dne 9. avgusta 2021, ki jo je tožena stranka sprejela pod opravilno številko SGS 21/2869 in ki je bila tožeči stranki vročena 9. avgusta 2021, o zavrnitvi dostopa do nekaterih dokumentov, ki je bil zahtevan na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30 .maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (1) in Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (2);

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov na podlagi člena 134 Poslovnika Splošnega sodišča, vključno s stroški morebitnih intervenientov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava in očitno napako pri presoji, katerih posledica je bila napačna uporaba izjeme od varstva postopka odločanja (člen 4(3), prvi pododstavek, Uredbe 1049/2001), ker razkritje zahtevanih dokumentov ne bi resno oslabilo navedenega postopka odločanja.

—

Tožeča stranka zatrjuje, da Svet ni spoštoval zahtevnih pogojev, določenih s pravnim pravilom, v skladu s katerim mora razkritje zadevnih dokumentov resno oslabiti postopek odločanja. Prvič, v trenutku sprejetja izpodbijane odločbe naj ne bi več potekal noben postopek odločanja. Drugič, Svet naj bi nepravilno ugotovil, da bi zunanja intervencija javnosti v postopku odločanja v zvezi s sprejetjem Uredbe 1367/2006 otežila to sprejetje.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava in očitno napako pri presoji, katerih posledica je bila napačna uporaba izjeme od varstva pravnih nasvetov (člen 4(2), druga alinea, Uredbe 1049/2001), ker razkritje zahtevanih dokumentov ne bi resno oslabilo varstva pravnih nasvetov.

—

Svet naj ne bi dokazal, da zahtevani dokumenti vsebujejo konkretne in natančne pravne nasvete. Poleg tega naj Svet ne bi spoštoval upoštevnih določb in pravnih načel, kot so opredeljeni s predpisi in sodno prakso, v skladu s katerimi mora biti zakonodajni postopek v zvezi s pravom Unije pregleden in v skladu s katerimi je treba razkriti (če je vložena zahteva v zvezi s tem na podlagi Uredbe 1049/2001) pravne nasvete, ki jih pripravi pravna služba institucije Unije in ki vsebujejo pomembne splošne pravne analize v zvezi z zakonodajnim postopkom sprejetja ali spremembe zakonodajnega akta Unije.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava in očitno napako pri presoji, katerih posledica je bila napačna uporaba izjeme od varstva postopka odločanja (člen 4(3), prvi pododstavek, Uredbe 1049/2001) in izjeme od varstva pravnih nasvetov (člen 4(2), druga alinea, Uredbe 1049/2001), ker tožena stranka v izpodbijani odločbi ni priznala obstoja prevladujočega javnega interesa in na tej podlagi ni odobrila dostopa do zahtevanih dokumentov.

—

Svet naj ne bi priznal obstoja prevladujočega javnega interesa in naj na tej podlagi ne bi odobril dostopa do zahtevanih dokumentov. Natančneje, prevladujoč javni interes naj bi bil podan, ker se sprememba Uredbe 1367/2006 prvenstveno nanaša na raven dostopa do sodišča na okoljskem področju v prihodnosti in ker naj bi bila z izpodbijano odločbo posebej in resno ovirana dejavnost tožeče stranke kot nevladne organizacije, ki je v javnem interesu.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava in očitno napako pri presoji, katerih posledica je bila napačna uporaba izjeme od varstva mednarodnih odnosov (člen 4(1)(a), tretja alinea, Uredbe 1049/2001).

—

Svet naj ne bi spoštoval zahtevnih pogojev, določenih v pravu, ki bi mu omogočili veljavno sklicevanje na izjemo iz člena 4(1)(a), tretja alinea, Uredbe 1049/2001, ker ta določba zahteva, da razkritje dokumenta konkretno in dejansko oslabi varstvo mednarodnih odnosov in da mora biti nevarnost oslabitve varstva varovanega interesa razumno predvidljiva in ne le hipotetična.

Peti tožbeni razlog, naveden podredno, se nanaša na napačno uporabo prava in očitno napako pri presoji, katerih posledica je nepravilna izpolnitev obveznosti odobritve delnega dostopa do zahtevanih dokumentov (člen 4(6) Uredbe 1049/2001).

—

Tožeča stranka nazadnje trdi, da Svet ni preučil vprašanja delnega dostopa do zahtevanih dokumentov in ni odobril takega dostopa v skladu z merilom, ki ga v zvezi s tem določa pravo. Napačno naj bi uporabil pravno merilo, v skladu s katerim mora preučiti, ali se izjeme (ena ali več izjem), na katere se sklicuje, nanašajo na vsak del zahtevanega dokumenta.

(1) UL 2001, L 145, str. 43.

(2) UL 2006, L 264, str. 13. Opomba: Zahtevani dokumenti se nanašajo na postopek odločanja v zvezi s predlogom spremembe Uredbe (ES) št. 1367/2006.