—

razglasi ničnost Sklepa Komisije z dne 26. aprila 2021 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je Komisija potrdila prejšnji sklep o zavrnitvi z dne 3. marca 2021 in zavrnila prošnjo tožeče stranke za dostop do končnega poročila in njegovih prilog, ki ga je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) sestavil ob koncu preiskave OC/2019/0766;

—

Komisiji naloži, naj predloži poročilo OLAF in njegove priloge; in

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov tega postopka.

1.

Prvi tožbeni razlog: napačna razlaga posledic, ki izhajajo iz dostopa do poročila OLAF.

V zvezi s tem navaja, da je treba izpodbijani sklep razglasiti za ničen, ker dostop do poročila OLAF v skladu s členoma 10(1) in (2) ter 2(4) Uredbe št. 1049/2001 (1) ne more postati „javen“.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001.

V zvezi s tem navaja, da je tožena stranka kršila člen 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001, kot se razlaga s sodno prakso, v smislu katere imajo zainteresirane osebe, kadar namerava naslovnik poročila OLAF sprejeti akte, ki posegajo v interese teh oseb, pravico do dostopa do zadevnega poročila.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001 in načela sorazmernosti.

Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da nikoli ni zahtevala prenosa osebnih podatkov fizičnih oseb, zaradi česar bi bilo mogoče morebitne osebne podatke, vsebovane v poročilu, zavarovati z uporabo zelo razširjene tehnike zakritja teh podatkov.

4.

Četrti tožbeni razlog: napačna uporaba in napačna razlaga člena 4(6) Uredbe št. 1049/2001.

V zvezi s tem navaja, da je treba izpodbijani sklep razglasiti za ničen, ker tožena stranka v resnici ni preverila, ali bi bilo mogoče v konkretnem primeru dovoliti delni dostop.

5.

Peti tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve.

V zvezi s tem navaja, da tožena stranka sploh ni obrazložila možnosti uporabe izjeme iz člena 4(3) Uredbe št. 1049/2001.

6.

Šesti tožbeni razlog: napačna izključitev javnega interesa za objavo.

V zvezi s tem navaja, da je tožena stranka pravico do obrambe napačno razlagala kot zgolj interes ene stranke in pri tem ni upoštevala, da je tožeča stranka za to, da bi lahko ugodila zahtevam Generalnega direktorata za mednarodno sodelovanje in razvoj (GD DEVCO) za finančno vračilo, potrebovala dostop do poročila OLAF.