Zadeva T‑326/21

Guangdong Haomei New Materials Co. Ltd
in
Guangdong King Metal Light Alloy Technology Co. Ltd

proti

Evropski komisiji

Sodba Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 21. junija 2023

„Damping – Uvoz iztiskanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Kitajske – Izvedbena uredba (EU) 2021/546 – Uvedba dokončne protidampinške dajatve – Člen 1(4) Uredbe (EU) 2016/1036 – Opredelitev zadevnega izdelka – Določitev normalne vrednosti – Člen 2(6a) Uredbe 2016/1036 – Poročilo o ugotovitvi obstoja znatnih izkrivljanj v državi izvoznici – Dokazno breme – Uporaba reprezentativne države – Člen 3(1), (2), (3), (5) in (6) Uredbe 2016/1036 – Škoda – Gospodarski dejavniki in pokazatelji, ki vplivajo na položaj industrije Unije – Pravica do obrambe – Načelo dobrega upravljanja“

  1. Ugovor nezakonitosti – Ugovor, naveden v fazi replike – Nedopustnost

    (člen 277 PDEU)

    (Glej točke od 23 do 26.)

  2. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Označitev predmeta spora – Kratek povzetek navajanih razlogov – Tožba za povračilo škode, ki naj bi jo povzročila institucija Unije – Elementi, ki omogočajo opredelitev ravnanja, ki se očita instituciji, vzročne zveze ter dejanskost in gotovost povzročene škode – Neobstoj – Nedopustnost

    (Statut Sodišča, člena 21, prvi odstavek, in 53, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 76(d))

    (Glej točke od 29 do 32.)

  3. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov – Neobstoj – Nedopustnost

    (Statut Sodišča, člena 21, prvi odstavek, in 53, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 76(d))

    (Glej točke od 36 do 42.)

  4. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Protidampinški postopek – Pravica do obrambe – Pravica do izjave – Obseg

    (Glej točke od 47 do 53.)

  5. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Preiskava – Opredelitev zadevnega proizvoda – Dejavniki, ki jih je mogoče upoštevati – Uporaba meril, ki jih upoštevajo institucije – Sodni nadzor – Očitna napaka pri presoji – Neobstoj

    (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2016/1036, člen 1)

    (Glej točke od 56 do 68.)

  6. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Element, ki ga je treba upoštevati prednostno – Cena, ki se uporablja ob običajnem poteku trgovanja – Odstopanja, določena z osnovno protidampinško uredbo – Znatna izkrivljanja trga v državi izvoznici – Poročilo, v katerem so opisane razmere na trgu v državi izvoznici – Diskrecijska pravica institucij – Sodni nadzor – Meje – Dokazno breme

    (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2016/1036, člen 2(1) in (6a))

    (Glej točke od 72 do 83 in od 97 do 119.)

  7. Sodni postopek – Intervencija – Predlogi, ki se razlikujejo od predlogov glavne stranke, na strani katere se intervenira – Dopustnost – Zahteva – Vezanost na predmet spora, kot je omejen s predlogi in tožbenimi razlogi glavnih strank

    (Poslovnik Splošnega sodišča, člena 142(1) in 145(2)(b))

    (Glej točke od 84 do 96, 178, 179, 183, 184, od 248 do 250 in od 254 do 256.)

  8. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Znatna izkrivljanja trga v državi izvoznici – Izračun normalne vrednosti na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti – Upoštevanje ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v reprezentativni državi – Izbira primerne reprezentativne države – Merila – Raven gospodarske razvitosti, ki je podobna ravni gospodarske razvitosti države izvoznice – Diskrecijska pravica institucij – Sodni nadzor – Meje

    (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2016/1036, člen 2(6a))

    (Glej točke od 125 do 136.)

  9. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Uredba o uvedbi protidampinške dajatve

    (člen 296, drugi odstavek, PDEU)

    (Glej točke od 138 do 142.)

  10. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov – Enake zahteve za očitke, navedene v utemeljitev tožbenega razloga – Nezadostno jasen in natančen očitek – Nedopustnost

    (Statut Sodišča, člena 21, prvi odstavek, in 53, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 76(d))

    (Glej točke od 149 do 151 in od 258 do 266.)

  11. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Škoda – Dejavniki, ki jih je treba upoštevati – Vpliv dampinga na proizvodnjo Unije – Obstoj dejavnikov in pokazateljev, ki dokazujejo pozitiven trend – Okoliščina, ki ne izključuje sklepanja na obstoj znatne škode, povzročene industriji Unije

    (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2016/1036, člen 3)

    (Glej točke od 163 do 196.)

Povzetek

Evropska komisija je na podlagi pritožbe združenja European Aluminium sprejela Izvedbeno uredbo 2021/546 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz iztiskanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Kitajske ( 1 ).

Družbi kitajskega prava Guangdong Haomei New Materials Co. Ltd in Guangdong King Metal Light Alloy Technology Co. Ltd, ki proizvajata in v Evropsko unijo izvažata iztiskane izdelke iz aluminija, sta vložili tožbo, med drugim, za razglasitev ničnosti navedene izvedbene uredbe. Italijanska družba Airoldi Metalli SpA (v nadaljevanju: Airoldi) je v postopku intervenirala v podporo tožečima strankama.

Splošno sodišče je ob zavrnitvi ničnostne tožbe navedlo več pojasnil glede nove metode izračuna normalne vrednosti zadevnega izdelka s protidampinško preiskavo, kadar obstajajo znatna izkrivljanja trga v državi izvoznici, kot je uvedena s členom 2(6a)(a) osnovne protidampinške uredbe ( 2 ).

Presoja Splošnega sodišča

Tožeči stranki sta v utemeljitev tožbe Komisiji med drugim očitali, da je napačno uporabila pravo pri tem, kako je s protidampinško preiskavo opredelila „zadevni izdelek“, namreč da gre za iztiskane izdelke iz aluminija s poreklom iz Kitajske. V zvezi s tem sta trdili da izdelujeta na tisoče vrst iztiskanih izdelkov iz aluminija, zaradi česar naj bi morala Komisija med njimi razlikovati.

Splošno sodišče je ob poudarku, da opredelitev zadevnega proizvoda spada pod izvajanje široke diskrecijske pravice, ki je priznana institucijam Unije na področju ukrepov trgovinske zaščite, ugotovilo, da je Komisija v skladu s sodno prakso na tem področju upoštevala več upoštevnih dejavnikov za to opredelitev, kot so fizikalne, tehnične in kemične lastnosti zadevnih izdelkov, njihova uporaba, njihova medsebojna zamenljivost, povpraševanje strank in postopek proizvodnje.

Poleg tega tožeči stranki, medtem ko sta nosili dokazno breme, nista dokazali niti tega, da je Komisija napačno ocenila navedene dejavnike, niti tega, katere druge – bolj upoštevne – dejavnike bi morala upoštevati.

Zato je bil očitek očitne napake pri presoji, ki naj bi bila storjena pri opredelitvi zadevnega izdelka, zavrnjen.

Splošno sodišče je nato preučilo očitke, ki sta jih tožeči stranki navedli zoper ugotovitev Komisije, da na kitajskem trgu obstajajo znatna izkrivljanja, in argumente družbe Airoldi, s katerimi je ta izpodbijala zakonitost „poročila o znatnih izkrivljanjih na kitajskem trgu“ ( 3 ), ki ga je izdelala Komisija in ki ga je ta upoštevala pri sprejetju Izvedbene uredbe 2021/546.

Splošno sodišče je v zvezi s tožbenim razlogom družbe Airoldi opozorilo, da so dopustne le trditve intervenienta, ki spadajo v okvir, opredeljen s predlogi in tožbenimi razlogi glavnih strank. Ker pa tožeči stranki nista izpodbijali zakonitosti poročila o znatnih izkrivljanjih na kitajskem trgu, je bil tožbeni razlog družbe Airoldi, s katerim se je izpodbijalo to poročilo, zavrnjen kot nedopusten.

Splošno sodišče je v zvezi z očitki tožečih strank zoper analizo, ki jo je opravila Komisija glede obstoja znatnih izkrivljanj na kitajskem trgu, poudarilo, da sta bila pojem „znatno izkrivljanje“ v državi izvoznici in metoda za izračun normalne vrednosti zadevnega izdelka ob obstoju takih izkrivljanj v osnovno protidampinško uredbo uvedena z Uredbo o spremembi 2017/2321 ( 4 ).

V tem okviru novi člen 2(6a)(a) osnovne protidampinške uredbe določa, da se lahko ob obstoju znatnih izkrivljanj v državi izvoznici odstopi od načela, da je treba normalno vrednost prednostno določiti na podlagi cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo v običajnem poteku trgovanja v tej državi. V skladu s točko (c) te določbe lahko Komisija pripravi poročilo, v katerem opiše tržne razmere v neki državi ali sektorju, kadar ima utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v tej državi ali sektorju. Takšna poročila in dokazi, na katere se poročila opirajo, se priložijo spisu katere koli preiskave, ki se nanaša na navedeno državo ali navedeni sektor.

Splošno sodišče je po teh opozorilih ugotovilo, da je Komisija v obravnavanem primeru ugotovila obstoj znatnih izkrivljanj v sektorju iztiskanih izdelkov iz aluminija na Kitajskem, in sicer na podlagi analize različnih dejavnikov, ki jih je treba med drugim upoštevati na podlagi člena 2(6a)(b) osnovne protidampinške uredbe. Komisija – daleč od tega, da bi se zadovoljila z nejasno in hipotetično analizo, kot trdita tožeči stranki – ni upoštevala le poročila o znatnih izkrivljanjih na kitajskem trgu, izdelanega v skladu s točko (c) te določbe, temveč tudi sklop poročil, dokumentov in podatkov iz znatno raznolikih virov, vključno s kitajskimi viri. Komisija poleg tega tudi ni kršila svoje obveznosti, da tožečima strankama omogoči, da učinkovito izrazita svoje stališče o resničnosti in upoštevnosti zatrjevanih dejstev in okoliščin ter o dokazih, ki jih je Komisija navedla v podporo svoji ugotovitvi glede znatnih izkrivljanj na kitajskem trgu.

Splošno sodišče je tako zavrnilo različne očitke, namenjene izpodbijanju analize obstoja znatnih izkrivljanj na kitajskem trgu.

Komisija po presoji Splošnega sodišča tudi ni storila očitne napake pri presoji s tem, da je izbrala Turčijo kot reprezentativno državo za sestavo normalne vrednosti zadevnega izdelka.

Člen 2(6a)(a) osnovne protidampinške uredbe določa, da se, če se ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja na tem trgu, normalna vrednost zadevnega izdelka računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti. V ta namen lahko Komisija kot vire informacij med drugim uporabi ustrezne stroške proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi, ki ima podobno raven gospodarskega razvoja kot država izvoznica.

Merilo, ki ga je treba odslej spoštovati pri izbiri primerne reprezentativne države, je zato podobnost državi izvoznici po gospodarski razvitosti. V skladu s tem novim merilom se še naprej uporablja bistvo sodne prakse v zvezi z nadomeščenimi določbami osnovne protidampinške uredbe, in sicer, da se mora Komisija opreti na tretjo državo, v kateri je cena podobnega izdelka oblikovana v okoliščinah, ki so čim bolj primerljive z okoliščinami države izvoza.

Splošno sodišče je glede na ta pojasnila na eni strani zavrnilo sklicevanje tožečih strank na prejšnjo sodno prakso, ki je ni mogoče prenesti, in na drugi strani ugotovilo, da ne prerekata, da je Turčija po razvitosti podobna Kitajski. Poleg tega je Splošno sodišče, potem ko je zavrnilo argumente, ki se nanašajo na to, da ima Kitajska večje število prebivalcev kot Turčija in da je domače povpraševanje drugačno, ugotovilo, da tožeči stranki nista dokazali, da je Komisija pri izbiri Turčije kot reprezentativne države storila očitno napako pri presoji.

Po presoji Splošnega sodišča Komisija tudi ni storila očitne napake pri presoji, ko je ugotovila obstoj znatne škode za industrijo Unije in vzročno zvezo med to škodo in uvozom iztiskanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Kitajske.

V zvezi s tem je Splošno sodišče zavrnilo argument tožečih strank, da je zaradi pomembnega tržnega deleža proizvajalcev Unije izključeno, da bi industrija Unije utrpela znatno škodo. Splošno sodišče je poleg tega zavrnilo očitek, da naj Komisija ne bi upoštevala okvira znatne rasti potrošnje in dobičkonosnosti te industrije. V zvezi s tem je Splošno sodišče na eni strani opozorilo, da se za ugotovitev, da je industrija Unije utrpela škodo, ki bi upravičila sprejetje protidampinških dajatev, ne zahteva, da so vsi upoštevni gospodarski dejavniki in pokazatelji negativni. Na drugi strani je Komisija poudarila, da je industrija Unije kljub vse večjemu povpraševanju izgubila tržni delež in da se je njena dobičkonosnost v obravnavanem obdobju zmanjšala.

Komisija tudi ni storila napak pri upoštevanju tržnega deleža uvoza iz Kitajske, ki naj bi bil po mnenju tožečih strank v absolutni vrednosti manjši od 15 %. Namreč, čeprav člen 5(7) osnovne protidampinške uredbe določa, da se postopek ne začne, kadar uvoz iz države predstavlja tržni delež, manjši od 1 %, je tržni delež uvoza iztiskanih izdelkov iz aluminija iz Kitajske veliko večji od tega odstotka. Ker osnovna protidampinška uredba ne določa drugega praga tržnega deleža za ugotovitev, da uvoz iz tretje države ne more povzročiti škode, je Splošno sodišče ugotovilo, da tožeči stranki nista navedli drugih argumentov, ki bi omogočali ugotoviti, da je Komisija storila očitno napako pri presoji.

Ker so se tudi preostali tožbeni razlogi izkazali za nedopustne ali neutemeljene, je Splošno sodišče tožbo v celoti zavrnilo.


( 1 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/546 z dne 29. marca 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz iztiskanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL 2021, L 109, str. 1).

( 2 ) Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2016, L 176, str. 21), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2321 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 (UL 2017, L 338, str. 1).

( 3 ) Delovni dokument Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite z dne 20. decembra 2017 (SWD(2017) 483 final/2).

( 4 ) Uredba (EU) 2017/2321 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi osnovne uredbe in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2017, L 338, str. 1).