1

Tožeča stranka, SY, s tožbo na podlagi člena 270 PDEU in člena 91 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi), v bistvu predlaga, prvič, razglasitev ničnosti Dodatka k razpisu javnega natečaja EPSO/AD/374/19 (UL 2020, C 374A, str. 3), s katerim so bili spremenjeni pogoji izvedbe testov tega natečaja zaradi izbruha pandemije covida-19, vabila Evropske komisije z dne 20. novembra 2020 na opravljanje testa, rezervnega seznama, sestavljenega ob koncu navedenega natečaja za področje konkurenčnega prava, odločb o zaposlitvi kandidatov na podlagi tega rezervnega seznama in odločbe o pregledu natečajne komisije, s katero je bila potrjena odločba o nevpisu imena tožeče stranke na rezervni seznam. Drugič, podredno predlaga, naj se v sodbi, ki bo izdana, pojasnijo konkretne zahteve, ki jih mora Komisija upoštevati za ponovno vzpostavitev pravnega položaja, v katerem je bila tožeča stranka pred nezakonitostjo, ki jo je storila navedena natečajna komisija, da se tej omogoči, da njeno ime vpiše na rezervni seznam. Tretjič, Splošnemu sodišču predlaga, naj ugotovi, da je Komisija kršila člen 265 PDEU, ker nanjo ni naslovila odločbe o njeni upravni pritožbi z dne 17. januarja 2021.

2

Evropski urad za izbor osebja (EPSO) je 6. junija 2019 v Uradnem listu Evropske unije objavil razpis javnega natečaja EPSO/AD/374/19, katerega predmet je bila zaposlitev upravnih uslužbencev (funkcionalna skupina AD) na področjih konkurenčnega prava, finančnega prava, prava ekonomske in monetarne unije, finančnih pravil, ki se uporabljajo za proračun EU, in zaščite eurokovancev pred ponarejanjem (UL 2019, C 191A, str. 1, v nadaljevanju: razpis natečaja), s katerim je na podlagi kvalifikacij in testov nameraval sestaviti pet rezervnih seznamov, ki bi jih Komisija uporabila za zaposlitev novih javnih uslužbencev na delovna mesta upravnih uslužbencev. Razpis natečaja in njegove priloge, zlasti Priloga III, so bili pravni okvir, ki se je uporabljal za z njim povezane izbirne postopke.

3

V razpisu natečaja je bil določen postopek v šestih fazah. Prvič, kandidati so predložili predhodno elektronsko prijavo. Drugič, povabljeni so bili na opravljanje računalniško podprtih testov z vprašanji izbirnega tipa v enem od pooblaščenih centrov urada EPSO. Če to povabilo ne bi bilo izvedeno pred testiranjem kompetenc, organiziranem v ocenjevalnem centru, je bilo določeno, da se navedeni testi opravljajo hkrati s tem testiranjem. Tretjič, opravljen je bil pregled dokumentacije kandidatov, da bi se preverilo, ali izpolnjujejo pogoje za pripustitev k natečaju. Četrtič, kandidati, ki so izpolnjevali te pogoje za pripustitev, so bili predmet izbora na podlagi kvalifikacij, in sicer kvalifikacij, navedenih v njihovi prijavi. Petič, kandidati, ki so bili pri izboru na podlagi kvalifikacij med najboljšimi po skupnem številu točk, so bili povabljeni na opravljanje štirih testov kompetenc, organiziranih v ocenjevalnem centru. Šestič, natečajna komisija je za vsako od petih področij javnega natečaja sestavila rezervni seznam, na katerem so bila imena kandidatov, ki so izpolnjevali pogoje za pripustitev k natečaju in so zbrali zahtevano najmanjše število točk pri vseh testih ter so bili po testih v ocenjevalnem centru med najboljšimi glede na končno oceno, dokler ni bilo doseženo želeno število uspešnih kandidatov za vsako od področij.

4

Natančneje, pod naslovom „Izbirni postopek“ razpisa natečaja je bilo v točki 5 z naslovom „Ocenjevalni center“ navedeno to:

„V ocenjevalnem centru bo potekalo testiranje osmih splošnih kompetenc in zahtevanih kompetenc s posameznega zadevnega področja, in sicer s štirimi testi (razgovor za ugotavljanje splošnih kompetenc, razgovor o zadevnem področju, skupinska vaja in študija primera) […]“.

5

Na eni strani je iz tabel v točki 5, ki je uvrščena v naslov „Izbirni postopek“ razpisa natečaja, razvidno, da je bilo testiranje splošnih kompetenc in kompetenc s posameznega zadevnega področja med teste, organizirane v ocenjevalnem centru, razdeljeno tako:

Zahtevano najmanjše število točk: 3/10 na kompetenco in 40/80 skupaj

6

Na drugi strani je bila v skladu z zadevnimi tabelami vsaka splošna kompetenca ocenjena z največ 10 točkami, pri čemer je bilo najmanjše število točk 3/10 na kompetenco in 40/80 za vse te kompetence, medtem ko so bile kompetence z zadevnega področja ocenjene z največ 100 točkami, pri čemer je bilo zahtevano najmanjše število točk 50/100.

7

Tožeča stranka se je 26. junija 2019 prijavila na natečaj.

8

Tožeča stranka je v prijavi v skladu s točko 1.3 Splošnih pravil za javne natečaje, priloženih v Prilogi III razpisa natečaja, naslovljeno „Enake možnosti in posebne prilagoditve“, navedla, da za opravljanje testov, med njimi računalniško podprtih pisnih testov, pisnih testov na papirju in ustnih testov, potrebuje posebne prilagoditve zaradi invalidnosti oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko vplivala na njeno sposobnost opravljanja teh testov, [zaupno].

9

Ekipa urada EPSO, zadolžena za dostopnost, je z elektronskim sporočilom z dne 9. decembra 2019 tožečo stranko obvestila, da ji je dovoljeno, da k testu v zvezi s študijo primera [zaupno].

10

Med izbirnim postopkom je bila tožeča stranka povabljena k sodelovanju pri štirih testih kompetenc, ki so bili organizirani v ocenjevalnem centru, in k sočasnemu sodelovanju pri računalniško podprtih testih z vprašanji izbirnega tipa.

11

Tožeča stranka se je 10. januarja 2020 v zunanjem ocenjevalnem centru v [zaupno] udeležila prvega testa, namenjenega ocenjevanju splošnih kompetenc, in sicer testa v zvezi s študijo primera. Z elektronskim sporočilom z dne 18. januarja 2020 je ekipo urada EPSO, zadolženo za dostopnost, obvestila o težavi, do katere je prišlo med tem testom, in sicer da ji izvajalec storitve, ki ga je urad EPSO pooblastil za organizacijo testa, ni dovolil [zaupno]. Ekipa urada EPSO, zadolžena za dostopnost, je z elektronskim sporočilom z dne 22. januarja 2020 tožeči stranki priznala obstoj napake pri komuniciranju s tem izvajalcem.

12

Tožeča stranka je 3. marca 2020 v ocenjevalnem centru v Bruslju (Belgija) sodelovala pri računalniško podprtih testih z vprašanji izbirnega tipa in pri treh drugih testih kompetenc, in sicer pri razgovoru za ugotavljanje splošnih kompetenc, skupinski vaji in razgovoru o zadevnem področju.

13

Izbirni postopek je bil 6. marca 2020 prekinjen zaradi izbruha pandemije covida-19 in zdravstvene krize, ki je sledila. Na ta dan vsi kandidati še niso opravljali testov, organiziranih v ocenjevalnem centru.

14

Tožeča stranka je bila z dopisom z dne 1. julija 2020, ki ga je v imenu predsednika natečajne komisije podpisal vodja oddelka urada EPSO, obveščena, da je bilo „odločeno, da se v drugi polovici septembra nadaljuje s testi v ocenjevalnem centru“ in da „kandidati, ki so teste že opravljali, ne bodo ponovno povabljeni“.

15

Služba urada EPSO za stike s kandidati je kandidate z elektronskim sporočilom z dne 28. avgusta 2020 obvestila, da je predvideno, da število točk, ki so ga prejeli pred marcem po koncu testov kompetenc, organiziranih v ocenjevalnem centru v živo, ostane veljavno, razen točk, ki so jih prejeli po koncu skupinske vaje, pri čemer je bila ta vaja nadomeščena s spletnim testom, pri katerem morajo sodelovati vsi kandidati, vključno s tistimi, ki so teste natečaja že opravljali marca 2020.

16

Tožeča stranka je v pritožbah z dne 28. avgusta oziroma 15. oktobra 2020, vpisanih pod referenčnima številkama EPSOCRS-50590 oziroma EPSOCRS-52914, izrazila nasprotovanje tem novim pogojem predvidenih testov, pri čemer je poudarila zlasti slabši položaj, v katerem naj bi zaradi njih bili kandidati, ki so teste že opravljali marca 2020, in zdravstvena tveganja, ki bi jim bili lahko izpostavljeni kandidati med izvedbo teh novih testov. Vztrajala je tudi pri obveznosti urada EPSO, da spoštuje razpis natečaja. Kljub temu je izrazila pripravljenost, da sodeluje pri novem testu, ki je nadomestil skupinsko vajo, ne da bi to vplivalo na njeni pritožbi v zvezi s tem.

17

Kandidati so bili z dopisom z dne 26. oktobra 2020, ki ga je v imenu predsednika natečajne komisije podpisal vodja oddelka urada EPSO, obveščeni o nadaljevanju izbirnega postopka po objavi dodatka k razpisu natečaja v Uradnem listu.

18

Dodatek k razpisu natečaja je bil 5. novembra 2020 objavljen v Uradnem listu (UL 2020, C 374A, str. 3, v nadaljevanju: dodatek k razpisu natečaja).

19

Dodatek k razpisu natečaja je najprej določal, da morajo kandidati, ki testov niso opravljali v ocenjevalnem centru v živo pred 6. marcem 2020, vse te teste opravljati na daljavo. Dalje, skupinska vaja je bila nadomeščena s situacijskim razgovorom za ugotavljanje kompetenc, organiziranim na daljavo prek videokonference (situational competency-based interview, v nadaljevanju: razgovor SCBI). Nazadnje, kandidati, ki so opravljali vse teste, organizirane v ocenjevalnem centru pred 6. marcem 2020, so prav tako morali opravljati navedeni razgovor, število točk, doseženo pri tem razgovoru, pa je nadomestilo število točk, prejeto po koncu skupinske vaje.

20

Tožeča stranka je z dopisom z dne 20. novembra 2020 prejela vabilo na opravljanje razgovora SCBI 14. decembra 2020, ki ga je v imenu predsednika natečajne komisije podpisal vodja oddelka urada EPSO. V dopisu je bilo pojasnjeno, da tožeča stranka s sprejetjem tega vabila sprejema pogoje natečaja in dodatka k razpisu natečaja.

21

Tožeča stranka se je razgovora SCBI z dne 14. decembra 2020 udeležila.

22

Tožeča stranka je bila z dopisom z dne 14. januarja 2021, ki ga je v imenu predsednika natečajne komisije podpisal vodja oddelka urada EPSO, obveščena o odločbi natečajne komisije o nevpisu njenega imena na rezervni seznam, ker ni bila med kandidati, ki so bili v ocenjevalnem centru med najboljšimi po skupnem številu točk, pri čemer so ti prejeli najmanj 119,5 točk (v nadaljevanju: odločba o nevpisu na rezervni seznam).

23

Tožeča stranka je z elektronskim sporočilom z dne 17. januarja 2021 zahtevala pregled odločbe o nevpisu na rezervni seznam in na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov vložila pritožbo zoper to odločbo, pri čemer se je med drugim sklicevala na neenako obravnavanje, ker EPSO ni spoštoval posebne prilagoditve testov, ki je bila predvidena v njeno korist, na neskladnost dodatka z razpisom javnega natečaja in na neenako obravnavanje v razmerju do drugih kandidatov zaradi organizacije testov, ki so bili prvotno predvideni v ocenjevalnem centru, na daljavo.

24

Tožeča stranka je bila z dopisom z dne 21. aprila 2021, ki ga je v imenu predsednika natečajne komisije podpisal vodja oddelka urada EPSO, obveščena o odločbi natečajne komisije o potrditvi odločbe o nevpisu na rezervni seznam (v nadaljevanju: odločba o pregledu).

25

Tožeča stranka je 22. marca 2021 elektronsko vložila pritožbo pri službi urada EPSO za stike s kandidati, vpisano pod številko EPSOCRS-61721, s katero je želela pridobiti pojasnila o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z njeno pritožbo z dne 17. januarja 2021.

26

Tožeča stranka je z novo pritožbo z dne 8. maja 2021, vpisano pod številko EPSOCRS-65320, vložila prošnjo za dostop do informacij v dokumentaciji urada EPSO v zvezi z natečajem glede števila kandidatov, vpisanih na rezervni seznam, ki kot pogodbeni uslužbenci na podlagi pogodb za določen čas ali pogodb za nedoločen čas, kot začasni uslužbenci ali kot napoteni nacionalni strokovnjaki delajo ali so delali v generalnem direktoratu (GD) za konkurenco, v ekipi pravne službe, zadolženi za zadeve s področja konkurence, ali v kateri koli drugi službi oziroma generalnem direktoratu Komisije vsaj eno leto pred začetkom natečajnega postopka.

27

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

28

Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

32

Tožeča stranka s prvim tožbenim predlogom predlaga razglasitev ničnosti rezervnega seznama, odločb o zaposlitvi kandidatov, vpisanih na ta seznam, odločbe o nevpisu na rezervni seznam, odločbe o pregledu ter dodatka k razpisu natečaja in vabila z dne 20. novembra 2020 na opravljanje razgovora SCBI.

[…]

36

Tožeča stranka v utemeljitev prvega tožbenega predloga navaja štiri tožbene razloge, ki se nanašajo, prvič, na nezakonitost spremembe pogojev izbirnega postopka, drugič, na neenako obravnavanje zaradi že obstoječe bolezni in nespoštovanja prilagoditev pri sodelovanju pri testih natečaja, predvidenih v zvezi s tem, tretjič, na neenako obravnavanje v razmerju do kandidatov, ki so pri vseh testih sodelovali na daljavo, in četrtič, na neenako obravnavanje v razmerju do kandidatov, ki so bili pred natečajem zaposleni pri Komisiji in katerih imena so bila vpisana na rezervni seznam.

37

Tožeča stranka meni, da sprememba pogojev izbirnega postopka z dodatkom k razpisu natečaja ni zakonita v delu, v katerem je bil s tem dodatkom test skupinske vaje nadomeščen z razgovorom SCBI. Meni, da je ta sprememba vrste testov, čeprav je del kandidatov, med katerimi je tudi sama, že opravljal teste, določene v razpisu natečaja, zaradi njene naknadne in retroaktivne narave brez pravne podlage.

38

Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, prvič, da s trditvijo Komisije, ki se nanaša na višjo silo, povezano z izbruhom pandemije covida-19, ni mogoče izpodbiti te trditve. Meni, da če Komisija ne bi neupravičeno opustila nadaljevanja izbirnega postopka spomladi in poleti 2020, ko so bili poletni zdravstveni pogoji ugodnejši, ne bi bila soočena z nemožnostjo organizacije opravljanja testov v živo v obdobju dejanskega nadaljevanja postopka od novembra 2020 dalje. Dodaja, da je bila odločitev Komisije, da teste izvede na daljavo od zimskega obdobja dalje, utemeljena z neenakopravnim namenom, da se da prednost kandidatom, ki so tudi uslužbenci Komisije in katerih pogodbe bi se lahko kratkoročno in srednjeročno iztekle.

39

Drugič, sprememba pogojev izbirnega postopka z dodatkom k razpisu natečaja naj bi bila v nasprotju s členom 1(1) in (2) Priloge III h Kadrovskim predpisom, ki naj bi kandidatom podeljeval pravico do ohranitve pogojev testov s tem, da na eni strani določa, da je treba v razpisu natečaja navesti vrsto preizkusov in način njihovega ocenjevanja, ter na drugi strani, da mora biti ta razpis objavljen v Uradnem listu en mesec pred rokom za oddajo prošenj in dva meseca pred datumom preizkusov. Poleg tega naj bi bila ta sprememba v nasprotju z zahtevo po preglednosti, ki naj bi izhajala iz člena 1(2) Priloge III h Kadrovskim predpisom v povezavi s členom 1d, členom 28(d) in členom 29(1) Kadrovskih predpisov, ki kandidatom na natečaju zagotavlja pravico do stalnega in predvidljivega izbirnega postopka pred njegovim začetkom.

40

Tretjič, razgovor SCBI naj ne bi bil drug ustrezen test za skupinsko vajo, da bi se zagotovila objektivna izbira. Po mnenju tožeče stranke z dokumenti, ki jih je predložila Komisija, da bi dokazala enakovrednost testov, ni mogoče izpodbiti te trditve.

41

Četrtič, tožeča stranka meni, da je EPSO kršil dolžnost skrbnega ravnanja in pravico do dobrega upravljanja, ki je varovana s členom 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), ter načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj. V zvezi z zadnjenavedenim se tožeča stranka sklicuje na zagotovilo, da ne bo ponovno sodelovala pri testih, ki izhaja iz dopisa z dne 1. julija 2020, s katerim jo je vodja oddelka urada EPSO obvestil o tem, da se bodo testi v ocenjevalnem centru nadaljevali septembra in da kandidati, ki so se že udeležili testov, ne bodo ponovno povabljeni.

42

Petič, tožeča stranka trdi, da je EPSO, ko je vsem kandidatom naložil sodelovanje pri razgovoru SCBI in ko je štel, da to sodelovanje pomeni sprejetje dodatka k razpisu natečaja, to storil enostransko in neenakopravno ter ne da bi se oprl na pravno podlago, in da je pri tem zlorabil pooblastila. V zvezi s tem tožeča stranka poudarja, da njene privolitve, da sodeluje pri testih v skladu z novimi pogoji, ni bilo mogoče domnevati, zlasti ob upoštevanju njenih pritožb in dejstva, da je njeno sodelovanje pomenilo obveznost zaradi grožnje izključitve iz postopka, ki bi jo povzročilo nesodelovanje.

43

Šestič, tožeča stranka se podredno sklicuje na to, da je EPSO kršil obveznost obrazložitve, ker ni navedel pravne podlage in konkretnih razlogov za odločitev, da spremeni razpis natečaja.

44

Komisija izpodbija trditve tožeče stranke.

[…]

50

Opozoriti je treba, da člen 7, od (1) do (3), Priloge III h Kadrovskim predpisom določa:

„1.   Po posvetovanju z odborom za Kadrovske predpise institucije pooblastijo [urad EPSO], da sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev enakih standardov v postopkih izbire uradnikov Unije […].

2.   Naloga [urada EPSO] je:

[…]

3.   [EPSO] lahko na zahtevo posamezne institucije opravlja druge naloge, povezane z izbiro uradnikov.“

51

EPSO tako v skladu s členom 7, od (1) do (3), Priloge III h Kadrovskim predpisom različnim institucijam pomaga pri opredeljevanju in organizaciji postopka izbire uradnikov ob spoštovanju splošnih predpisov navedenih institucij (glej v tem smislu sodbo z dne 29. septembra 2009, Aparicio in drugi/Komisija, F‑20/08, F‑34/08 in F‑75/08, EU:F:2009:132, točka 57).

52

Zato se je EPSO v okviru pooblastila za opredelitev in organizacijo testov natečaja, ki ga ima na podlagi člena 7, od (1) do (3), Priloge III h Kadrovskim predpisom, lahko odločil, da sprejme dodatek k razpisu natečaja. Ta pravna podlaga je uradu EPSO tako omogočala, da s tem dodatkom spremeni pogoje izbirnega postopka.

53

Opozoriti je treba, da je načelo sorazmernosti z ustaljeno sodno prakso priznano kot eno od splošnih načel prava Unije. V skladu s tem načelom je zakonitost ukrepa, ki ga sprejme institucija Unije, pogojena s tem, da je treba pri več primernih ukrepih izbrati najmanj omejevalnega, povzročene neugodnosti pa ne smejo biti nesorazmerne s ciljem, ki se mu sledi (glej sodbo z dne 21. oktobra 2004, Schumann/Komisija,T‑49/03, EU:T:2004:314, točka 52 in navedena sodna praksa).

54

Institucije Unije imajo široko polje proste presoje pri določitvi podrobnih pravil za organizacijo natečaja, sodišče Unije pa lahko ta podrobna pravila preverja le v obsegu, potrebnem za zagotovitev enakega obravnavanja kandidatov in objektivnosti izbora med njimi (sodba z dne 13. januarja 2021, Helbert/EUIPO, T‑548/18, EU:T:2021:4, točka 30). Poleg tega je s sodno prakso priznano široko polje proste presoje natečajni komisiji v istih mejah, kadar je ta soočena z nepravilnostmi ali napakami, do katerih pride med potekom javnega natečaja s številno udeležbo, ki jih v skladu z načeloma sorazmernosti in dobrega upravljanja ni mogoče popraviti s ponovitvijo testov natečaja (glej v tem smislu sodbo z dne 2. maja 2001, Giulietti in drugi/Komisija, T‑167/99 in T‑174/99, EU:T:2001:126, točka 58). Natečajni komisiji je treba priznati tako široko polje proste presoje tudi takrat, kadar je soočena z višjo silo.

55

Naloga sodišča Unije ni, da preverja podrobno vsebino testa, razen če je ta zunaj okvira, navedenega v razpisu natečaja, ali če ni sorazmerna s cilji testa ali natečaja (glej sodbo z dne 7. februarja 2002, Felix/Komisija, T‑193/00, EU:T:2002:29, točka 45 in navedena sodna praksa).

56

V obravnavani zadevi je mogoče, kljub temu, da EPSO ni natečajna komisija, načela, na katera je bilo opozorjeno v točkah 53 in 54 zgoraj, razširiti nanj, ker ima široko polje proste presoje pri organizaciji izbirnih testov zlasti za zagotovitev enakih standardov v postopkih izbire uradnikov Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 29. septembra 2009, Aparicio in drugi/Komisija, F‑20/08, F‑34/08 in F‑75/08, EU:F:2009:132, točki 77 in 78). To polje proste presoje je treba presojati v okviru izbruha pandemije covida-19, ki je spremenila organizacijo testov zadevnega natečaja s številno udeležbo.

57

V zvezi s tem so države članice zaradi izbruha pandemije covida-19 pozimi 2020 – pri katerem je šlo za zunanji, neobičajen epidemiološki položaj, ki ga EPSO ni mogel predvideti in je pomenil višjo silo – za svoje državljane sprejele ukrepe za omejevanje gibanja in zbiranja, skupaj z zdravstvenimi ukrepi. EPSO je moral upoštevati te ukrepe v okviru organizacije testov natečaja, ne da bi lahko nad njimi izvajal nadzor. Zato je navedena pandemija za EPSO pomenila višjo silo, ki je spremenila organizacijo navedenih testov, pri čemer gre v skladu z ustaljeno sodno prakso za zunanjo, neobičajno in nepredvidljivo okoliščino, katere posledicam se EPSO kljub vsej skrbnosti ne bi mogel izogniti (glej po analogiji sodbo z dne 28. aprila 2022, C in CD (Pravne ovire za izvršitev odločbe o predaji), C‑804/21 PPU, EU:C:2022:307, točka 44 in navedena sodna praksa).

58

V tem okviru je v točkah 1 in 2 dodatka k razpisu natečaja, ki sta navedeni v točki 47 zgoraj, najprej opozorjeno, da je EPSO moral s 6. marcem 2020 zaradi izbruha pandemije covida-19 med postopkom prekiniti in odložiti vse dejavnosti v ocenjevalnem centru, da bi zagotovil vse ustrezne previdnostne ukrepe. V navedenih točkah je nato opozorjeno, da pri nadaljevanju izbirnega postopka kljub navedeni pandemiji iz razlogov javnega zdravja v kratkem času ni bilo mogoče organizirati testov s fizično prisotnostjo v prostorih urada EPSO in da se je EPSO, da bi se natečaj lahko končal v razumnem času, nazadnje odločil, da opravljanje testov, ki so bili sprva predvideni v ocenjevalnem centru, organizira po spletu (na daljavo).

59

EPSO je bil tako soočen z višjo silo, ki je onemogočala zanesljivo načrtovanje testov zaradi nepredvidljivega razvoja pandemije od 6. marca 2020 in z majhno možnostjo za nadaljevanje izbirnega postopka jeseni 2020 v pogojih, podobnih tistim, ki so veljali pred izbruhom pandemije covida-19. EPSO je pri izvajanju svojega širokega polja proste presoje in pooblastil, ki jih ima na podlagi člena 7, od (1) do (3), Priloge III h Kadrovskim predpisom, na eni strani tako lahko štel, da je potrebna prilagoditev pogojev testov natečaja, da se zagotovi nadaljevanje tega postopka ob ohranitvi zdravja kandidatov in da se omejijo morebitni škodljivi učinki, ki bi tako kandidatom kot zadevni instituciji nastali zaradi odložitve ali nadaljevanja navedenega postopka. Na drugi strani se je EPSO lahko odločil, da je treba to prilagoditev sprejeti le v obsegu, v katerem je bilo glede na ta cilj to nujno potrebno.

60

V zvezi z zadnjenavedenim je najprej iz spisa razvidno, da je na dan 13. marca 2020 od 385 kandidatov, povabljenih na opravljanje testov, organiziranih v ocenjevalnem centru v zvezi z izbirnima postopkoma, ki sta takrat potekala, vendar sta bila odložena, velika večina kandidatov, to je 289 kandidatov, teste že opravljala v živo.

61

Poudariti je treba, da si je EPSO v teh okoliščinah prizadeval upoštevati interes teh kandidatov, ki so teste že opravljali in so bili med prijavljenimi kandidati v večini, da jim testov ne bi bilo treba ponovno opravljati, pri čemer je ta interes tako zahteval načelno ohranitev testov in z njimi povezanih rezultatov, pridobljenih pred odložitvijo izbirnega postopka. Zato je pravilno menil, da bi bila rešitev, v skladu s katero bi vsi kandidati pri vseh testih ponovno sodelovali na daljavo, nesorazmerna in v nasprotju z načeloma sorazmernosti in dobrega upravljanja glede na interes navedenih kandidatov.

62

Dalje, iz predhodnih splošnih študij, ki jih je predložil EPSO, izhaja, da se je opravljanje testov na daljavo že izvajalo in je bilo preizkušeno že v prejšnjih izbirnih postopkih ter da so uprava in kandidati zato lahko šteli, da je tehnično zanesljivo in da ne pomeni bistvenih razlik v zvezi s pravilnostjo ocenjevanja in rezultati kandidatov, poleg tega pa so ga kandidati odobravali. V teh okoliščinah se je EPSO ob upoštevanju teh predhodnih študij lahko na eni strani razumno odločil dati prednost opravljanju testov na daljavo, da se ohrani zdravje kandidatov, in na drugi strani menil, da opravljanje razgovora za ugotavljanje splošnih kompetenc, razgovora o zadevnem področju in študije primera na daljavo s strani kandidatov, ki testov na dan odložitve postopka še niso opravljali, od teh ne bo zahtevalo pretiranega prilagajanja, ki bi bilo v nasprotju z načelom sorazmernosti.

63

Nazadnje, glede testa skupinske vaje je treba poudariti, da je EPSO na podlagi posvetovanj s strokovnjaki in znanstvenih publikacij upošteval tehnično zapletenost in neustreznost organizacije opravljanja tega testa na daljavo, saj ta vključuje posebno dinamiko, povezano s fizično prisotnostjo kandidatov, na podlagi katere se ocenijo posebne kompetence v tem okviru. Tako je EPSO v okviru širokega polja proste presoje, ki ga ima, lahko menil, da je bilo zaradi teh težav treba na novo opredeliti test skupinske vaje.

64

V zvezi s tem je treba spomniti, da je bila v točki 5 z naslovom „Ocenjevalni center“, ki je uvrščena v naslov „Izbirni postopek“ razpisa natečaja, določena razdelitev testiranja osmih kompetenc, na katere se nanaša natečaj, med teste, in da je bil tako test, podoben testu skupinske vaje, nujno potreben za zagotovitev zanesljivosti rezultatov, pridobljenih v skladu z dvojno komplementarno oceno naslednjih šestih kompetenc: „analitično mišljenje in reševanje problemov“, „učenje in razvoj“, „prednostno razporejanje in organizacija dela“, „vzdržljivost“, „skupinsko delo“ in „vodstvene sposobnosti“ (glej točko 5 zgoraj).

65

Zato se EPSO ni mogel odločiti, da test skupinske vaje preprosto ukine, saj bi to povzročilo, da bi natečajna komisija nepopolno ocenila ocenjevane kompetence kandidatov. EPSO je torej lahko – prav tako v okviru svojega širokega polja proste presoje – menil, da je organizacija testa za oceno teh šestih kompetenc še vedno potrebna za zagotovitev veljavnosti vseh rezultatov kandidatov.

66

V teh okoliščinah je EPSO razgovor SCBI zasnoval kot test, s katerim se ocenjujejo kompetence, podobne tistim, ki se ocenjujejo v okviru skupinske vaje, pri čemer pa je njegova prednost enostavnejša organizacija in večja tehnična zanesljivost ocenjevanja kot pri skupinski vaji, kadar se ta testa organizirata na daljavo.

67

Tako je treba ugotoviti, da to, da je EPSO sprejel dodatek k razpisu natečaja, s katerim je bil uveden razgovor SCBI, izhaja iz odločitve urada EPSO, da uporabi metodo preizkusa, ki je za vse kandidate najmanj omejevalna glede na izjemno okoliščino, ki jo pomeni pandemija covida-19.

68

Zato zadevna sprememba ni v nasprotju z načelom sorazmernosti.

69

V skladu z ustaljeno sodno prakso načelo enakega obravnavanja zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno (sodbi z dne 11. septembra 2007, Lindorfer/Svet, C‑227/04 P, EU:C:2007:490, točka 63, in z dne 20. marca 2012, Kurrer in drugi/Komisija, od T‑441/10 P do T‑443/10 P, EU:T:2012:133, točka 53). Poleg tega je na področju, ki spada v okvir izvajanja diskrecijske pravice, načelo enakosti kršeno, če zadevna institucija uvede razlikovanje, ki je samovoljno ali očitno neustrezno glede na cilj, ki mu sledi zadevna ureditev (glej sodbo z dne 20. marca 2012, Kurrer in drugi/Komisija, od T‑441/10 P do T‑443/10 P, EU:T:2012:133, točka 54 in navedena sodna praksa).

70

Kršitev načela enakosti predpostavlja, da so zaradi spornega obravnavanja nekatere osebe postavljene v manj ugoden položaj v primerjavi z drugimi (glej v tem smislu sodbo z dne 16. decembra 2008, Arcelor Atlantique et Lorraine in drugi, C‑127/07, EU:C:2008:728, točka 39 in navedena sodna praksa).

71

Natečajna komisija mora strogo upoštevati načelo enakega obravnavanja kandidatov med potekom natečaja. Čeprav ima natečajna komisija široko polje proste presoje glede podrobnih pravil in podrobne vsebine testov, mora sodišče Unije vseeno opraviti nadzor v obsegu, ki je potreben za zagotavljanje enakega obravnavanja kandidatov in objektivnosti izbora, ki ga natečajna komisija opravi med njimi (sodba z dne 12. marca 2008, Giannini/Komisija, T‑100/04, EU:T:2008:68, točka 132). V tem okviru morata tudi OI kot organizator natečaja in natečajna komisija ravnati tako, da vsi kandidati na istem natečaju opravljajo enak test pod enakimi pogoji. Tako mora natečajna komisija zagotoviti, da je težavnostna stopnja testov približno enaka za vse kandidate (glej v tem smislu sodbi z dne 24. marca 1988, Goossens in drugi/Komisija, 228/86, EU:C:1988:172, točka 15, in z dne 12. februarja 2014, De Mendoza Asensi/Komisija, F‑127/11, EU:F:2014:14, točka 44 in navedena sodna praksa).

72

Poleg tega mora natečajna komisija za zagotovitev enakosti med kandidati, doslednosti točkovanja in objektivnosti ocenjevanja poskrbeti, da se ocenjevalna merila dosledno uporabljajo za vse kandidate (sodba z dne 13. januarja 2021, Helbert/EUIPO, T‑548/18, EU:T:2021:4, točka 32). Ta zahteva velja zlasti za ustne teste, ker so ti testi po naravi manj poenoteni kot pisni testi (sodba z dne 13. januarja 2021, Helbert/EUIPO, T‑548/18, EU:T:2021:4, točka 33).

73

Vendar iz člena 1d(6), prvi stavek, Kadrovskih predpisov izhaja, da so omejitve načela prepovedi diskriminacije mogoče, če so „objektivno utemeljene“ in usmerjene k legitimnim ciljem v splošnem interesu v okviru kadrovske politike (sodba z dne 6. julija 2022, MZ/Komisija, T‑631/20, EU:T:2022:426, točka 62).

74

Tako je široko polje proste presoje, ki ga imajo institucije Unije pri organizaciji svojih služb, natančneje pri določanju meril za usposobljenost, ki se zahteva za prosta delovna mesta, ter – glede na ta merila in v interesu službe – pogojev in podrobnih pravil organizacije natečaja, nujno omejeno s členom 1d Kadrovskih predpisov, zato je različno obravnavanje dopustno samo, če je objektivno utemeljeno in sorazmerno z dejanskimi potrebami službe (glej v tem smislu sodbo z dne 6. julija 2022, MZ/Komisija, T‑631/20, EU:T:2022:426, točka 63 in navedena sodna praksa).

75

V obravnavanem primeru je treba poudariti, da je EPSO ustni test z razgovorom SCBI organiziral za vse kandidate – to je ne glede na njihov položaj na dan, ko se je nadaljeval izbirni postopek – s katerim je nadomestil test skupinske vaje, da bi se ocenile iste kompetence kot tiste, na katere se posebej nanaša test skupinske vaje.

76

Glede na posebno organizacijo novega testa z razgovorom SCBI je treba po eni strani ugotoviti, da je EPSO poskrbel za to, da natečajna komisija s tem testom vsem kandidatom omogoči, da so dosledno in enakopravno ocenjeni v zvezi s šestimi kompetencami, na katere se nanaša razpis natečaja, v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 71 in 72 zgoraj. Zato je treba ugotoviti, da je EPSO vse kandidate obravnaval enako.

77

Po drugi strani je res, da je EPSO glede na splošno organizacijo natečaja enako obravnaval kandidate, ki so bili v različnih položajih, in sicer kandidate, ki so teste, prvotno določene v razpisu natečaja, že opravljali, in kandidate, ki jih še niso opravljali.

78

Preučiti je torej treba, ali je bilo to neupoštevanje načela enakega obravnavanja objektivno utemeljeno z legitimnim ciljem v splošnem interesu v okviru kadrovske politike.

79

Iz točke 4 dodatka k razpisu natečaja je razvidno, da je bil razlog za to enako obravnavanje obveznost urada EPSO, da zagotovi enako obravnavanje vseh kandidatov v zvezi z opravljanjem testa z razgovorom SCBI. Tako enako obravnavanje je bilo torej v skladu s ciljem posega urada EPSO v izbirni postopek, ki je določen v členu 7(1) Priloge III h Kadrovskim predpisom, to je sprejetje vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev enakih standardov v postopkih izbire uradnikov Unije. Navedeno enako obravnavanje je torej očitno objektivno utemeljeno v smislu sodne prakse, navedene v točkah 69 in 73 zgoraj.

80

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da EPSO ni kršil načela enakega obravnavanja v smislu sodne prakse, navedene v točki 70 zgoraj, ko je tožečo stranko povabil na opravljanje testa z razgovorom SCBI.

81

Opozoriti je treba, da člen 1(1) in (2), Priloge III h Kadrovskim predpisom določa:

„1.   Objavo natečajev pripravi organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom. Podrobno mora navajati:

[…]

[…]

Obvestilo o javnem natečaju, skupnem za dve ali več institucij, pripravi organ za imenovanja iz člena 2(2) Kadrovskih predpisov po posvetovanju s splošnim skupnim odborom.

2.   Obvestilo o javnem natečaju se objavi v [Uradnem listu] najmanj en mesec pred rokom za oddajo prošenj in, kadar je to primerno, najmanj dva meseca pred datumom preizkusov.“

82

Tako mora biti v razpisu natečaja v skladu s členom 1(1)(e) Priloge III h Kadrovskim predpisom za natečaje na podlagi preizkusov podrobno navedena njihova vrsta in način ocenjevanja (sodba z dne 21. marca 2013, Taghani/Komisija, F‑93/11, EU:F:2013:40, točka 65; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 14. julija 1983, Detti/Sodišče, 144/82, EU:C:1983:211, točka 27).

83

Poleg tega, čeprav ima natečajna komisija široko polje proste presoje pri določanju natečajnih pogojev, je vezana na besedilo razpisa natečaja, kot je bilo objavljeno. Besedilo razpisa natečaja je za natečajno komisijo tako pravni okvir kot okvir za presojo (glej v tem smislu sodbo z dne 21. oktobra 2004, Schumann/Komisija, T‑49/03, EU:T:2004:314, točka 63 in navedena sodna praksa).

84

V obravnavani zadevi ni sporno, da so bili z dodatkom k razpisu natečaja po koncu pristopnih testov za del kandidatov spremenjeni pogoji ocenjevanja kompetenc, na katere se je nanašal test skupinske vaje, s spremembo vrste tega testa, ki je bila predhodno opredeljena v skladu s členom 1(1)(e) Priloge III h Kadrovskim predpisom, zaradi nadomestitve navedenega testa z individualno vajo na daljavo v obliki razgovora SCBI.

85

V zvezi s tem je v skladu z ustaljeno sodno prakso načelo varstva legitimnih pričakovanj posledica načela pravne varnosti, ki zahteva, da so pravna pravila jasna in natančna, in s katerim se zagotavlja predvidljivost položajev in pravnih razmerij, ki izhajajo iz pravnega reda Unije (sodbi z dne 15. februarja 1996, Duff in drugi, C‑63/93, EU:C:1996:51, točka 20, in z dne 5. septembra 2014, Éditions Odile Jacob/Komisija, T‑471/11, EU:T:2014:739, točka 90). Ti načeli nasprotujeta temu, da bi bila časovna veljavnost akta Unije v izhodišču določena na dan pred datumom njegove objave, razen če izjemoma to zahteva cilj, ki se skuša doseči, in če je zagotovljeno dolžno spoštovanje legitimnih pričakovanj zadevnih oseb (glej sodbo z dne 10. novembra 2010, UUNT/Simões Dos Santos, T‑260/09 P, EU:T:2010:461, točka 48 in navedena sodna praksa).

86

Preveriti je torej treba, ali sta – kot meni tožeča stranka – z nepredvidljivo spremembo vrste testa po njegovi delni izvedbi kršeni načeli varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti v smislu sodne prakse iz točke 85 zgoraj.

87

V obravnavanem primeru je treba na eni strani v zvezi s pogojem glede cilja, ki se skuša doseči, opozoriti, da je izjemna okoliščina, ki jo je pomenila pandemija covida-19, upravičevala sprejetje dodatka k razpisu natečaja, da bi se kandidatom in instituciji omogočilo nadaljevanje izbirnega postopka pod pogoji, ki so bili mogoči, sorazmerni in sprejemljivi z zdravstvenega vidika (glej točke od 58 do 67 zgoraj). S tem je bil namen sprejetja tega dodatka, in fine, učinkovitost zaposlovanja na podlagi natečaja. Ker je zadevno spremembo izbirnega postopka izjemoma zahteval cilj zagotoviti zaposlovanje, na katero se je nanašal ta postopek, kljub težavam v zdravstvenem okviru, je treba ugotoviti, da je prvi pogoj za izjemo iz sodne prakse, navedene v točki 85 zgoraj, izpolnjen.

88

Na drugi strani je v zvezi z drugim pogojem za izjemo, ki se nanaša na spoštovanje legitimnih pričakovanj tožeče stranke, res, da ima v skladu z ustaljeno sodno prakso pravico sklicevati se na načelo varstva legitimnih pričakovanj vsak pravni subjekt, ki mu je institucija Unije vzbudila utemeljena pričakovanja. Za uveljavljanje pravice do sklicevanja na legitimna pričakovanja morajo biti hkrati izpolnjeni trije pogoji. Prvič, uprava Unije mora upravičencu dati natančna, brezpogojna in skladna zagotovila, ki izhajajo iz pooblaščenih in zanesljivih virov. Drugič, ta zagotovila morajo biti taka, da pri subjektu, na katerega so naslovljena, ustvarijo legitimna pričakovanja. Tretjič, dana zagotovila morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi (glej sodbo z dne 5. septembra 2014, Éditions Odile Jacob/Komisija, T‑471/11, EU:T:2014:739, točka 91 in navedena sodna praksa).

89

Vendar je treba ugotoviti, da je bil EPSO v obravnavanem primeru – kot izhaja iz točke 57 zgoraj – med postopkom soočen z višjo silo zaradi izbruha pandemije covida-19, ki je v teh okoliščinah onemogočala ohranitev pogojev izbirnega postopka, ki so bili prvotno določeni z razpisom natečaja. Zato se tožeča stranka v izjemnih okoliščinah obravnavane zadeve ne more sklicevati na domnevno nespoštovanje načela varstva legitimnih pričakovanj, da bi se zanjo uporabili ti pogoji.

90

Poleg tega je treba dodati, da si je EPSO, čeprav je spremenil vrsto testa skupinske vaje, kljub temu prizadeval to spremembo zasnovati tako, da bi omogočala spoštovanje cilja tega testa, kot je opredeljen v točki 5, uvrščeni v naslov „Izbirni postopek“ razpisa natečaja, to je oceniti šest kompetenc, natančno določenih v tej točki. Poudariti je tudi treba, da sprememba pravil v zvezi z vrsto tega testa ni vplivala na možnost tožeče stranke, da je dejansko ocenjena v zvezi s temi šestimi kompetencami, saj je bila povabljena, da sodeluje pri novem testu z razgovorom SCBI enako kot vsi ostali kandidati.

91

V teh okoliščinah in ker ima EPSO na podlagi člena 7(1) in (2) Priloge III h Kadrovskim predpisom pristojnost, da organizira javne natečaje in da sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev enakih standardov v postopkih izbire, pri čemer ima v zvezi s tem široko polje proste presoje, temu ni bilo treba predhodno pridobiti soglasja kandidatov, med katerimi je tožeča stranka, v zvezi s spremembo pogojev testov. Zato je očitek tožeče stranke, da njene privolitve, da sodeluje pri testih, ni bilo mogoče domnevati (glej točko 42 zgoraj), brezpredmeten in ga je treba zavrniti.

92

Poleg tega je EPSO v dopisu z dne 1. julija 2020 (glej točki 14 in 41 zgoraj) pojasnil, da „je bilo glede na nedavni razvoj in politike, ki so jih države članice sprejele v zvezi z razmerami glede covida-19, odločeno, da se nadaljevanje [postopka] v ocenjevalnih centrih načrtuje približno v drugi polovici septembra“. Tako je – čeprav je v tem dopisu dejansko pojasnjeno, da „[k]andidati, ki so se že udeležili [testov] v ocenjevalnem centru, ne [bodo] ponovno povabljeni“ – ta informacija kljub temu izrecno pogojena z izboljšanjem predhodno opisanih epidemioloških razmer in se nanaša na nadaljevanje postopka s fizično prisotnostjo v ocenjevalnih centrih, torej v skladu s pogoji, določenimi z razpisom natečaja. Ta pogojenost pri tožeči stranki ni mogla vzbuditi legitimnega pričakovanja glede ohranitve postopka s fizično prisotnostjo v primeru poslabšanja epidemioloških razmer in potrebe po prilagoditvi tega postopka zaradi okoliščin višje sile, da bi se omogočilo njegovo nadaljevanje.

93

Ob upoštevanju vsega navedenega je prvi tožbeni razlog treba zavrniti.

[…]

115

Tožeča stranka poudarja, da je razgovor za ugotavljanje splošnih kompetenc in razgovor o zadevnem področju opravljala v živo v ocenjevalnem centru 3. marca 2020, medtem ko so kandidati, ki teh testov niso opravljali na ta dan, navedena testa pozneje opravljali na daljavo prek videokonference v okviru nadaljevanja postopka od jeseni 2020 dalje. EPSO naj bi jo zaradi te razlike v pogojih opravljanja testov po eni strani obravnaval neenako v primerjavi s tem, kako je obravnaval druge kandidate, po drugi strani pa naj bi EPSO storil postopkovne napake.

116

Tožeča stranka po eni strani trdi, da če so bile vaje, ki so bile izvedene, in vprašanja, ki so bila kandidatom postavljena med testi, organiziranimi na daljavo, enaki kot tisti, ki so jih reševali kandidati, ki so teste, organizirane v ocenjevalnem centru, že opravljali v živo, so bili prvi v ugodnejšem položaju v primerjavi z drugimi, ker so imeli na voljo dodatni čas za odgovarjanje na vprašanja, pri čemer je ta čas neločljivo povezan z elektronskim prenosom, določenim v skladu z novimi pogoji opravljanja testov na daljavo. Zaradi tega dodatnega časa naj bi imeli ti kandidati dostop do boljših pogojev za razgovor, ki bi lahko pozitivno vplivali na njihovo ocenjevanje. Tožeča stranka poudarja, da EPSO ni poskušal popraviti ali nadomestiti te neugodnosti, tudi če bi bili taki ukrepi pravno dopustni v okviru izbirnega postopka na podlagi kvalifikacij.

117

Tožeča stranka po drugi strani trdi, da to, da je EPSO določil objektivno neenake pogoje za preizkus kandidatov, pomeni, da je storil postopkovno napako s sprejetjem dodatka k razpisu natečaja, ne da bi upošteval interes tožeče stranke ali drugih kandidatov, ki so teste opravljali v živo. Meni, da je zaradi tega, ker odločba o pregledu ne vsebuje nobene utemeljitve v zvezi s tem, čeprav je bil to predmet zahteve za pregled, EPSO kršil obveznost obrazložitve iz člena 296 PDEU.

118

Komisija izpodbija trditve tožeče stranke.

[…]

124

Na drugem mestu je treba v zvezi z domnevnim neenakim obravnavanjem, povezanim z organizacijo testov v elektronski obliki, opozoriti, da v okviru sodnega nadzora nad odločbo, s katero natečajna komisija zavrne vpis kandidata na rezervni seznam, Splošno sodišče preveri, ali so bila spoštovana veljavna pravna pravila, to je zlasti postopkovna pravila, opredeljena v Kadrovskih predpisih in razpisu natečaja, ter pravila, ki veljajo za delo natečajne komisije, še posebej obveznost nepristranskosti natečajne komisije in njeno spoštovanje načela enakega obravnavanja kandidatov ter neobstoj zlorabe pooblastil (sodba z dne 6. julija 2022, JP/Komisija, T‑179/20, neobjavljena, EU:T:2022:423, točka 67).

125

V skladu s sodno prakso, na katero je bilo opozorjeno v točkah od 69 do 74 zgoraj, načelo enakega obravnavanja zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno in usmerjeno k legitimnim ciljem v splošnem interesu v okviru kadrovske politike. Poleg tega mora natečajna komisija, ki je dolžna zagotoviti, da se ocenjevalna merila dosledno uporabljajo za vse kandidate, ravnati tako, da vsi kandidati na istem natečaju opravljajo enak test pod enakimi pogoji in tako zagotoviti, da je težavnostna stopnja testov približno enaka za vse kandidate. Ta zahteva velja zlasti za ustne teste.

126

Iz sodne prakse prav tako izhaja, da vsak natečaj na splošno in sam po sebi vključuje tveganje neenakega obravnavanja. Zato se kršitev načela enakega obravnavanja lahko ugotovi le, kadar natečajna komisija pri izbiri testov ni omejila tveganja neenakih možnosti na tveganje, ki je na splošno značilno za vsak preizkus (glej v tem smislu sodbo z dne 12. marca 2008, Giannini/Komisija, T‑100/04, EU:T:2008:68, točka 133). Zato je treba odločbo o nevpisu kandidata na rezervni seznam razglasiti za nično, če se izkaže, da je bil natečaj organiziran tako, da se je ustvarilo večje tveganje neenakega obravnavanja od tveganja, ki ga vključuje vsak natečaj, ne da bi moral zadevni kandidat zagotoviti dokaz o tem, da so nekateri kandidati dejansko imeli prednost (sodba z dne 12. februarja 2014, De Mendoza Asensi/Komisija, F‑127/11, EU:F:2014:14, točka 46).

127

V obravnavanem primeru je treba opozoriti, da je sprememba pogojev testov posledica tega, da je moral EPSO, soočen s pandemijo covida-19, ki pomeni višjo silo, zagotoviti nadaljevanje izbirnega postopka pod enakimi pogoji za vse kandidate ob sorazmerni prilagoditvi pogojev testov, da bi se omejili morebitni škodljivi učinki, ki bi tako kandidatom kot instituciji, ki je zaposlovala, nastali zaradi odložitve ali nadaljevanja postopka (glej točko 59 zgoraj). Zato je bilo kljub temu, da so bili kandidati v primerljivih položajih z vidika natečaja v okviru opravljanja testov obravnavani različno zaradi več načinov izvedbe, tako obravnavanje vseeno objektivno utemeljeno in usmerjeno k legitimnemu cilju v splošnem interesu v okviru kadrovske politike.

128

Poleg tega je v predhodnih študijah, na katere se je EPSO oprl pri spremembi pogojev testov, navedeno, da je bilo opravljanje na daljavo v okviru pandemije covida-19 preizkušeno med prejšnjimi testi in je bilo mogoče zanj ex post šteti, da je tehnično zanesljivo in da ne pomeni bistvenih razlik v zvezi s pravilnostjo ocenjevanja in rezultati kandidatov, poleg tega pa so ga ti odobravali (glej točko 62 zgoraj). Ob tem iz točk 2 in 4 dodatka k razpisu natečaja v bistvu izhaja, da so kandidati opravljali po vsebini enake teste, pri čemer je bila poseben primer skupinska vaja, ki je bila nadomeščena z razgovorom SCBI, ki so ga opravljali vsi, in da sta se zato spremenila le oblika in okolje opravljanja testov, medtem ko so testi po vsebini, metodologiji in težavnosti ostali enaki.

129

Poleg tega je treba opozoriti, da so imeli ocenjevalci pri opravljanju testov s strani vsakega kandidata kljub temu, da so bila ocenjevalna merila enaka za vse kandidate ne glede na način opravljanja, vseeno široko polje proste presoje v zvezi z vodenjem razgovorov, temami in področji, obravnavanimi na področju razpisa natečaja, ter postavljenimi vprašanji. Presoje, ki jih opravi natečajna komisija pri ocenjevanju znanj in sposobnosti kandidatov, so namreč izraz vrednostne sodbe uspešnosti vsakega kandidata na testu in spadajo na področje širokega polja proste presoje natečajne komisije. Sodišče jih lahko preverja le v primeru očitne kršitve pravil, ki veljajo za delo natečajne komisije. Splošno sodišče namreč s svojo presojo ne more nadomestiti presoje natečajne komisije (sodba z dne 12. marca 2008, Giannini/Komisija, T‑100/04, EU:T:2008:68, točka 275).

130

Ugotoviti je torej treba, da se z različnim obravnavanjem kandidatov, povezanim s tem, da vsi testi, ki so bili prvotno predvideni v ocenjevalnem centru, niso bili izvedeni v živo, v obravnavani zadevi ni mogla dati prednost nekaterim kandidatom v primerjavi z drugimi in se z njim prav tako ni ustvarilo večje tveganje neenakega obravnavanja od tveganja, ki ga vključuje vsak natečaj. Ker uvedba tega različnega obravnavanja poleg tega spada v okvir odziva na višjo silo, je treba ugotoviti, da ta razlika v obravnavanju, ki je objektivno in razumno utemeljena, iz vseh teh razlogov ni povzročila kršitve načela enakega obravnavanja.

131

Iz tega sledi, da je treba tretji tožbeni razlog zavrniti.

[…]

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat)

razsodilo: